ZZZS s predlogom rebalansa 29 milijonov namenja za specialistično in bolnišnično zdravljenje

Gre za 35 milijonov evrov, kolikor se bo letos več zbralo v javni zdravstveni blagajni. Glede na predlog rebalansa bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) letos prejel dobrih 31 milijonov evrov več iz prispevkov, še slabe štiri milijone evrov pa iz ostalih prihodkov, kot je bilo pričakovano ob pripravi finančnega načrta za letošnje leto.

Da bi lahko še letos porabili ta sredstva za zdravstvene storitve in ne bi ostala v rezervah ZZZS, so morali v DZ potrditi spremembo odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja države. Poslanci so zeleno luč spremembi odloka dali 23. avgusta.

Po spremembi odloka je moral ZZZS pripraviti rebalans finančnega načrta, s katerim se povišujejo prihodki in odhodki za ta znesek. Upravni odbor ZZZS je predlog rebalansa sprejel na seji 9. avgusta, potrditi ga mora skupščina, na koncu pa mora dati soglasje še vlada.

Glede na predlog sklepa skupščini ZZZS, ki je bil danes objavljen na spletni strani ZZZS, bo skupščina ZZZS o tem odločala na seji 17. septembra.

Nato se morajo partnerji v zdravstvu dogovoriti še o aneksu k splošnemu dogovoru, v katerem določijo, za kaj bodo namenjena ta sredstva.

Na ministrstvu za zdravje so napovedali, da bodo ta sredstva šla v programe, kjer so najdaljše čakalne dobe, predvsem za zobozdravstvo, ortopedijo, kardiologijo in angiologijo ter okulistiko. Vsi partnerji v zdravstvu, ki sodelujejo pri oblikovanju splošnega dogovora in pripadajočih aneksov, lahko do 6. septembra vložijo svoje predloge, kako razdeliti ta sredstva.

V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije pa se zavzemajo, da bi 35 milijonov evrov šlo za uskladitev višine regresa, za dodatno pokojninsko zavarovanje, specialistično ambulantno dejavnost, slikovno diagnostiko, programe z dolgimi čakalnimi vrstami in urgentne centre.

Preberite tudi:

Ministrstvo je v mandatu Milojke Kolar Celarc v skrajševanje čakalnih dob vložilo več kot 30 milijonov evrov, kar pa se ne pozna, opozarjajo strokovnjaki.

Če ima kdo občutek, da že desetletje posluša o približno isti diagnozi slovenskega zdravstva in o seznamu približno istih ukrepov, se - kot smo ugotovili, ko smo pogledali v stare koalicijske sporazume za obdobje zadnjega desetletja - ne moti.