Alicia Alonso je v poslanici med drugim zapisala, da ples dandanes dosega morda doslej najvišjo raven v svoji dolgi zgodovini in živi ne le v plesnih skupinah, temveč se vpleta v vsa scenska in filmska dela ter raznovrstne predstave, od glasbenih do razvedrilnih. Svojo neizčrpno moč ohranjajo tudi ljudski in folklorni plesi. Alonsova, ena od karizmatičnih osebnosti plesa XX. stoletja, ki se je po uspešni karieri v ZDA vrnila na rodno Kubo, se je v poslanici zavzela za univerzalno priznanje plesne umetnosti na institucionalni in državni ravni. V ta namen, je poudarila, je nujno doseči razumevanje in medsebojno priznanje med različnimi oblikami plesa na sceni. Spoštovanje tradicije ter ohranjanje in krepitev zgodovinskih stilov - ne le XIX., temveč tudi XX. stoletja - mora dopolnjevati in podpirati nove in eksperimentalne plesne stile. Alonsova se je zavzela tudi za raziskovanje plesne estetike in filozofije, da bi tako dosegli popolno ravnotežje med scensko prakso in intelektualnim izrazom ustvarjalcev. Za vse to pa potrebujemo talent, predanost in predvsem zvrhano mero ljubezni.
Jiri Kilian se je z devetimi leti začel učiti plesa v rodni Pragi in šolanje končal v londonski Kraljevi baletni šoli (Royal Ballet School). Leta 1968 se je kot solist priključil Stuttgartskemu baletu in bil tam kasneje tudi koreograf. Od leta 1975 vodi Nizozemsko plesno gledališče in v njem tudi koreografira. Za poslanico je prispeval svoje kratko razmišljanje: ''Ples je vrt, morda ne velik, vendar neskončno visok in brezkončno globok. V njem je prostor za vsakogar. Postavite si pravila, da jih boste lahko prekršili, zato bi našli nova občutja, nove resničnosti in druge dimenzije.''
Slovenski plesalci so se mednarodnega dneva plesa spomnili že 20. aprila na proslavi v Slovenskem gledališkem muzeju v Ljubljani.
