3,5-milijonski posel z ograjami dobilo neznano podjetje z 0,57 zaposlenega

Komisija Državnega zbora (DZ) za nadzor javnih financ od vlade zahteva podatke o skupnih stroških postavitve žične in panelne ograje na južni meji. Tega odgovora namreč zaradi oznake tajnosti na vladnih dokumentih na današnji seji niso dobili. Kljub temu pa niso izglasovali sklepa, naj vlada umakne oznako tajnosti z vseh dokumentov, povezanih s postavitvijo ograje.

Poslanska skupina nepovezanih poslancev je namreč zahtevala sejo komisije za nadzor javnih financ o načinu nabave, izbiri dobavitelja in postavitvi ograje na meji s sosednjo Hrvaško. Kot je povedala Alenka Bratušek, jih je zmotilo, da sta se žična in panelna ograja nabavljali na netransparenten način. Predvsem jo je zmotilo, da je posel dobilo popolnoma neznano podjetje Minis iz Žalca, ki je imelo leta 2014 198.000 evrov čistih prihodkov od prodaje ter 0,57 zaposlenega.

Vprašala je, kako lahko podjetje s takšnimi referencami dobi 3,5 milijona evrov vreden posel, ter ali držijo informacije, da je podjetje povezano z največjo vladno stranko SMC, saj je imelo sedež na istem naslovu kot SMC v Žalcu.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga je pojasnil, da notranje ministrstvo ni bilo zadolženo za nabavo začasnih tehničnih ovir, pač pa ministrstvo za gospodarstvo oziroma Zavod RS za blagovne rezerve. Na notranjem ministrstvu so bili zadolženi le za postavitev žične ograje ter so podjetju Minis kot najugodnejšemu ponudniku izdali naročilnice v znesku 24.000 evrov.

Preostalih zneskov pa pristojni ne razkrivajo, saj vladni dokumenti, ki govorijo o uporabi tehničnih sredstev za preprečevanje nedovoljenih prehodov meje, nosijo oznako tajnosti. Če bi razkrili natančne količine in lokacije postavitve ograje, "ukrepi ne bi bili več ukrepi", je dejal Špenga.

Tudi direktor zavoda za blagovne rezerve Anton Zakrajšek, ki je bil zadolžen za nabavo ograje, se je skliceval na tajnost dokumentov. Tudi vse sklenjene pogodbe so označene z oznako tajnosti, zato bi kršil zakon o tajnih podatkih, če bi jih razkril, je dejal.

O številkah in količinah Zakrajšek, kot je dejal, ne more govoriti, lahko pa o postopkih. Tako je pojasnil, da ti niso bili izpeljani po zakonu o javnih naročilih, saj zakon določa izjeme. Ker ni bilo javnega naročila, so bili v zavodu prepuščeni lastni iznajdljivosti ter k sodelovanju povabili tiste, za katere so vedeli. Med njimi je bilo podjetje Minis, ki je že postavljajo žično ograjo in so ga nato izbrali kot najugodnejšega ponudnika z najkrajšimi dobavnimi roki za dobavo ograje.

Bratuškova, ki je v zahtevi za sklic seje sprva predlagala sklep, da se je komisija seznanila s stroški postavitve ograje in razlogi za izbiro enega dobavitelja, je po razpravi svoj sklep umaknila. Kot je dejala, namreč poslanci niso dobili nobenih odgovorov, saj še vedno ni jasno, zakaj je bilo izbrano omenjeno podjetje.

Je pa sklep nato predlagal Luka Mesec (ZL), in sicer, naj vlada v enem mesecu poroča o skupnih stroških postavitve žične in panelne ograje. Tudi Mesec je prepričan, da se očitno prikriva neke sumljive transakcije. Razlog za tajnost dokumentov je po njegovi oceni ali v nesmotrnosti postavitve ograje ali pa v sumljivih poslih.

Zato je predlagal tudi sklep, s katerim bi komisija vlado pozvala, naj umakne oznako tajnosti z vseh dokumentov, povezanih s postavitvijo ograje. Tega sklepa člani komisije niso podprli, so pa izglasovali sklep, s katerim od vlade zahtevajo podatke o stroških.