Po pregledu časovnica skrajšana za pol leta. Končni datum junij 2028

Na ministrstvu za infrastrukturo je danes potekal sestanek z župani občin na območju severnega dela 3. razvojne osi, vodstvom ministrstva ter vodstvom družbe Dars. Na sestanku so obravnavali in določili terminski načrt izgradnje tega projekta, na sestanek pa so bili povabljeni župani občin Prevalje, Velenje, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Šmartno ob Paki, Braslovče in Polzela. 

Ministrica Alenka Bratušek je v uvodu novinarske konference po sestanku povedala, da je terminski plan Darsa glede izgradnje 3. razvojne osi pregledal mednarodno priznani strokovnjak in projektant, na osnovi njegovih ugotovitev pa so uspeli terminski plan skrajšati za pol leta, kar pomeni, da bi lahko bila dela končana v juniju 2028. "Naredili bomo vse, da bo terminski plan držal," je dejala Bratuškova. Željo, da bi promet sredi leta 2028 končno stekel po tej cesti, pa je izrazil tudi prevaljski župan Matic Tasič, ki je predsednik odbora za izgradnjo 3. razvojne osi. 

Osvežena časovnica sledi dodatni zunanji strokovni recenziji tehnološko najzahtevnejših odsekov. To je Dars opravil v sodelovanju s priznanim projektantom Marjanom Pipenbaherjem, je pojasnila ministrica. Poudarila je, da na določene vidike projekta ne morejo vplivati: "Vse lahko izpeljemo skladno s časovnico, a če denimo pride do pritožbe na izdano gradbeno dovoljenje, lahko to celoten projekt močno upočasni."

Na to je opozoril tudi Hajdinjak. Kot je dejal, je projektiranje ves čas pod nadzorom Darsa in v tem delu ne prihaja do zamud. Te so po njegovih besedah nastale med pridobivanjem dovoljenj, na te postopke pa Dars ali infrastrukturno ministrstvo nista mogla vplivati. "Zamud, ki so bile pridelane v času pridobivanja gradbenih in drugih dovoljenj, Dars ne bo skrajševal na račun krajšanja rokov gradnje, saj bi to lahko pomenilo nižjo kakovost gradnje, s tem pa manjšo varnost objektov. Prišlo bi seveda tudi do bistvenih sprememb vrednosti investicij," je poudaril.

Odgovornost za sledenje časovnici lahko torej prevzamejo le v fazi od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja naprej. Dodatna strokovna recenzija je po njegovih besedah pokazala, da so gradbeni roki postavljeni realno. Zagotovil je, da bodo od pogodbenih partnerjev še naprej zahtevali dosledno spoštovanje rokov. Če bo prihajalo do neupravičenih zamud, bodo od njih zahtevali odškodnine. 

"S takšnim terminskim načrtom nismo zadovoljni, a dejstvo je, da ne moremo hitreje nadoknaditi vsega za nazaj," je ocenil Tasič. Strokovnemu mnenju ne morejo oporekati, bodo pa pozorno spremljali, ali pri delih morda prihaja do zamud, je napovedal. Izkušnje namreč kažejo, da je težko zaupati rokom, ki jih napovejo gradbena podjetja, je poudaril.

Kot je še povedal Hajdinjak, so na odseku VelenjeSlovenj Gradec dela na sklopu Gaberke že končana, potekajo pa na sklopih Jenina, Škalsko jezero in Konovo. Za sklope Škale, Velunja, Podgorje so v postopku pridobivanja gradbenih dovoljenj. Za sklop Velenje nameravajo zahteve za gradbeno dovoljenje vložiti avgusta.

Marjan Pipenbaher je med recenzijo najzahtevnejših odsekov ugotovil, da so terminski plani postavljeni realno in da večjih odstopanj ni bilo. Vsem sodelujočim na današnjem sestanku je predstavil svoje strokovno mnenje glede tega, kje je možno stvari še pohitriti in kje to ni možno. Opozoril je, da je treba pravočasno zagotavljati gradbena dovoljenja, glede usposobljenosti izvajalcev, pa je dejal, da so slovenski ustrezno usposobljeni, če bo treba, pa se naj poišče strokovne kadre v tujini. 

Traso je razdelil na tri odseke. Prvi odsek je možno zgraditi v 48 mesecih, je pa treba vse tri odseke začeti graditi sočasno, opozarja Pipenbacher. Ključna za dokončanje del sta odseka A in E, torej Velenje, kjer bo najzahtevnejša izgradnja pokritega vkopa. V sklopu E je predvidenih največ del, saj kar 31 odstotkov trase poteka po viaduktih. Gradnja bo dolgotrajnejša, zahtevnejša, saj gre za zelo težko dostopen teren, treba pa bo zgraditi tudi dva predora, opozarja Pipenbaher. Po njegovih besedah naj bi bil sklop E zgrajen v času od 48 do 52 mesecev. 

Tretja razvojna os je prioriteta vlade

Da je tretja razvojna os ena od prioritet aktualne vlade, je jasno povedal tudi premier Robert Golob. Pred desetimi dnevi je v državnem svetu na to temo potekal posvet, predsednik medresorske delovne skupine, ki želi pospešiti projekt, Andrej Rajh, pa je takrat dejal, da je v današnjem času nesprejemljivo, če po več kot treh desetletjih obstoja države še vedno ni izpolnjeno pričakovanje prebivalstva na teh območjih po sodobni cesti, ki bo povezala obmejni in razmeroma zaprti regiji s središčem države ter bo omogočala dnevne ekonomske migracije mladih, privabljala vlagatelje v gospodarstvo in ohranjala obstoječo kondicijo mnogih uspešnih podjetij.

Velik del krivde za to je pripisal civilnim iniciativam, ki nasprotujejo izbiri trase in z uporabo vseh mogočih pravnih sredstev ovirajo uveljavljanje javnega interesa, pa tudi politiki, ki zaradi dnevno-političnih koristi spodkopava strokovne odločitve pristojnih inštitucij.

Aktualna vlada se je po njegovem takoj po od Darsa prejetih informacijah o zaznanih zamudah pri načrtovanju in gradnji projekta lotila preverjanja časovnice in zahtevala njeno optimizacijo v vseh fazah priprave in izvedbe projekta.

"Zaradi želje po realni časovnici zamujamo z njeno predstavitvijo javnosti, kar pa ne pomeni, da se projekt upočasnjuje oziroma da se na njem ne dela," je dejal Rajh. Ob tem je pozval vse, da prepoznajo strateški pomen projekta ter da s svojimi dejanji in pravnimi postopki ne zavlačujejo gradnje.

Članica uprave Darsa Lidija Kegljevič Zagorc je takrat dejala, da je večina preteklih zamud nastala v fazi upravnih postopkov, pri čemer je veliko vprašanje, ali lahko zaradi tega za pospešitev postopkov skrajšajo čas gradnje. Gre namreč za zelo zahteven projekt.

"Kot državnega politika, odgovornega za ceste, bi me bilo sram, da imamo takšno infrastrukturo, ki smo ji priča v našem okolju. Ne glede na to, katera politična stranka ali vlada kaže mišice, kdo je več naredil za tretjo razvojno os, je pravzaprav edino pravilno vprašanje, kdo je počasneje gradil in skrbel za to, da do tega projekta ne pridemo," je bil kritičen velenjski župan Peter Dermol.