Zadnji kongres Zveze komunistov Jugoslavije se je pričel prav na današnji dan pred tridesetimi leti. Končal se je dva dni pozneje, ko je za govornico stopil Ciril Ribičič. "Na žalost so se izpolnili pogoji, da zapustimo 14. kongres Zveze komunistov Juglosavije." je povedal zbranim delegatom v Beogradu.
Slovenci so želeli reformirati skupno stranko, a bili prav v vseh predlogih preglasovani. Njihovemu odhodu so po nočnem premisleku sledili še Hrvati, kar ni vodilo zgolj v prekinitev kongresa, ampak tudi do razpada Zveze komunistov Jugoslavije. (ZKJ). "Takrat smo de facto oslabili dva stebra države. Poleg zveze komunistov še vojsko," je ob nagovoru dejal predsednik Borut Pahor, ki je prepričan, da je mozaik osamosvojitve sestavljen iz različnih dogodkov.
Prvi predsednik republike Milan Kučan pa je ob tem nekoliko razočaran, da se eni bolj poudarjajo kot drugi. "To seveda zamegljuje takratno resnično dogajanje, ki je bilo kot ena reka. Iz večih virov se je zlilo v eno reko, rezultat tega pa je bil samostojna Slovenija."
S tem se strinja tudi nekdanja generalna sekretarka zveze komunistov Sonja Lokar. "Mislim, da je šlo za enakovredno partnerstvo, neglede na to, ali to kdo danes prizna ali ne." Ciril Ribič je dejal, da je bil tih deževen dan, ko se delegacija odpravljala v Beograd, novo jutro pa takrat, ko se je vrnila domov.
Takratni akterji so prepričani, da so opravili dobro delo. Kongresu namreč ni spremljala zgolj jugoslovanska javnost, ampak cel svet, ki je lahko po kongresu zaradi boljšega razumevanja razmer v Sloveniji, ponudil več podpore.
KOMENTARJI (192)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.