30 let Desusa: po turbulentnem obdobju stranki grozi izpad iz parlamenta

Začetki stranke sicer segajo v leto 1990, ko je nastala znotraj Društva upokojencev Maribor - Center, pod imenom Zveza društev upokojencev Maribor. 29. junija 1990 se je preimenovala v Demokratično stranko - Zvezo upokojencev Maribor, 30. maja 1991 pa v Demokratično stranko upokojencev Slovenije. Takrat se je tudi uradno vpisala v register političnih strank v Sloveniji. Današnje ime DeSUS je dobila na kongresu 20. maja 2005.

Kot so sporočili iz stranke, DeSUS že od ustanovitve izvaja svoje osnovno politično poslanstvo zastopanja interesov upokojencev, starejših in ranljivih skupin, v preteklih letih pa je stranka vzpostavila mrežo krajevnih, občinskih, mestnih in pokrajinskih organizacij.

Za DeSUS je turbulentno leto in pol. Stranko je sicer 15 let, v obdobju od 2005 do 2020, vodil Karl Erjavec, nato pa so mu delegati lani izrekli nezaupnico in upe, da bo konsolidirala stranko, položili v Aleksandro Pivec, ki pa je še isto leto odstopila z mesta predsednice stranke, saj je po očitkih na njen račun glede plačil gostovanj po Sloveniji izgubila zaupanje celo svojih največjih podpornikov. Očitke, da stoji za njenim rušenjem, je takrat uperila tudi v Erjavca.

Vodenje DeSUS je po odstopu Pivčeve ponovno prevzel Erjavec, pod vodstvom katerega je stranka zapustila koalicijo Janeza Janše, Erjavec pa je s podporo KUL želel postati mandatar. Konstruktivna nezaupnica ni uspela, pri čemer ni imel enotne podpore niti v lastni poslanski skupini, zato je stranko marca zapustil.

Nato je začasno vodenje stranke prevzel podpredsednik Anton Balažek, po njegovem odstopu s tega mesta kmalu zatem pa Brigita Čokl, ki prav tako ni našla skupne besede s poslanci.

DeSUS tako 19. junija čaka že tretji volilni kongres v letu in pol. Za novega predsednika DeSUS se potegujejo Ljubo Jasnič, Srečko Felix Krope in Gorazd Žmavc.

Vsi pretresi in afere, ki so stranko spremljale v zadnjem letu, pa se kažejo tudi v njeni javnomnenjski podpori. Trenutne ankete stranki kažejo, da na prihodnjih volitvah utegne ostati zunaj parlamenta.