Komisija DZ za peticije in človekove pravice je danes nadaljevala razpravo o izjavi poslanca SD Antona Ropa glede domnevnega dogovarjanja o incidentih v Piranskem zalivu leta 2004. Seja je bila v začetku oktobra zaradi obstrukcije opozicije prekinjena. SDS je namreč vztrajala na sprejetju sklepov, ki so po mnenju opozicije nezakoniti, saj presegajo pooblastila komisije. Zaradi obstrukcije opozicije, med katerimi je tudi predsednica komisije Majda Potrata, sejo vodi podpredsednica komisije Marjetka Uhan (NSi).
Tajno spremljanje mednarodnih zvez, ki se nanaša na konkreten priključek oz. osebo, je mogoče le na podlagi odločbe sodišča, in še to za posamičen primer ob primerni zakonski podlagi, je danes na podlagi odgovora ustavnega sodišča ugotovila komisija DZ za peticije in človekove pravice. Na seji, ki se je začela 3. oktobra, je komisija ob odsotnosti opozicije, ki je sejo obstruirala zaradi po njenem mnenju nezakonitih sklepov, razpravljala o zadevi Janša-Rop. SDS je sicer danes spremenila zadnjega od treh predlaganih sklepov.
Poslanec SDS Zvonko Černač je pred glasovanjem izrazil obžalovanje, ker se je opozicija odločila, da bo nadaljevala z obstrukcijo. Obravnava vprašanj, ki pomenijo "grob poseg v človekove pravice", je bila po njegovem mnenju koristna.
SDS: Zakon je nedvoumen
"Ustavno sodišče je v odgovoru zapisalo, da je zakon nedvoumen, ravno tako ustava. To pomeni, da je tajno spremljanje mednarodnih sistemov zvez, kjer se spremlja konkretno osebo oz. priključek, možen le za vsak primer posebej, ob ustrezni zakonski podlagi in na podlagi odločbe sodišče in ne na podlagi odredbe direktorja agencije," je dejal Černač.
"Šlo je za preko 3000 spremljanj mednarodnih sistemov zvez, o katerih obstajajo kupi dokumentacije na Slovenski obveščevalno varnostni agenciji (Sova). Kar pomeni, da je šlo za spremljanje konkretno določljivih priključkov, konkretnih oseb, česar ni mogoče storiti brez odredbe sodišča," je pojasnil Černač. Vse to pa se je po njegovih besedah lahko zgodilo le na podlagi direktorja agencije. Ob tem je pojasnil, da je SDS tri sklepe predlagala julija, od takrat pa je prišlo v celotni zgodbi do novih spoznanj. Vrhovno sodišče je na ustavno sodišče poslalo zahtevo za presojo zakona o Sovi glede člena, ki govori o mednarodnem spremljanju zvez.
SDS je namreč že v oktobru vztrajala na sprejetju sklepov, ki so po mnenju opozicije nezakoniti, saj presegajo pooblastila komisije. Predlagali so, da komisija sprejme sklep, da Ropova izjava in izjava pravnega zastopnika nekdanjega direktorja Sove Iztoka Podbregarja in Aleksandra Čeferina, kaže na to, da je "domnevno prisluškovanje potekalo nezakonito". Drugi predlog sklepa govori o tem, da zaradi tega obstaja resna zaskrbljenost, da se zakon o Sovi razlaga tako, da omogoča neustavne posege v zasebnost.
Na neustavnost nekaterih delov sklepov je, po navedbah predsedujoče komisije Majde Potrate (SD), pisno opozoril tudi pravni strokovnjak Miro Cerar, ki je bil sicer tudi povabljen na sejo, vendar se je ni udeležil. Ropov pravni zastopnik Emil Zakonjšek, ki je bil prav tako na seji, je člane komisije spomnil na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2000, po kateri državni zbor, zaradi ločenosti vej oblasti, ne more razpravljati o zadevah, ki tečejo pred sodiščem. Ob tem je še dodal, da je po napovedih pravne zastopnice Janeza Janše, Nine Zidar Klemenčič, na sodišču vložena civilna tožba zoper Ropa zaradi blatenja dobrega imena premiera.
Vlada je pred enim tednom sprejela tudi sklep, s katerim je nekdanjega predsednika vlade, poslanca SD Antona Ropa razrešila dolžnosti varovanja tajnosti podatkov. Razrešnica velja za izvajanje prekazenskega postopka v zvezi s sumi storitve uradno pregonljivih kaznivih dejanj v povezavi s Sovo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.