Slovenci so varčen narod, saj glede na obseg bančnih vlog in najetih posojil bolj varčujejo, kot se zadolžujejo. Varčevanje pa ni več sinonim za varčevanje v bankah, saj se mu ob bok vse bolj postavljajo življenjska in dodatna pokojninska zavarovanja, naložbe v delnice in obveznice ter varčevanje v vzajemnih skladih. Obseg finančnih prihrankov prebivalstva se povečuje, struktura pa se spreminja in je vse bolj podobna evropski.
Po podatkih Banke Slovenije je bilo konec avgusta v Sloveniji vseh bančnih vlog prebivalstva za 2228 milijard tolarjev. Od tega jih je bilo 1322 milijard tolarjev oz. 59 odstotkov v domači valuti, ostalo pa v tuji valuti. Po besedah namestnika guvernerja Banke Slovenije Sama Nučiča je zaupanje v domači bančni sistem in domačo valuto stabilno, se pa delež deviznih vlog (predvsem v evrih) počasi povečuje.
Bančne vloge prebivalstva, ki so vse od leta 1994 dosegale stabilne in razmeroma visoke stopnje rasti, v zadnjem času rastejo počasneje kot v preteklosti. Razlog za to je selitev prihrankov v druge oblike varčevanja. Ljudje selijo prihranke, ker so donosi v drugih finančnih oblikah praviloma višji kot pri bančnih vlogah. Banke so se na spreminjanje varčevalnih navad začele aktivno odzivati in širijo svojo ponudbo. Za bančni sistem je značilno tudi skrajševanje ročnosti varčevanja. Ljudje se za dolgoročne vezave odločajo v drugih oblikah varčevanja, v bankah pa tako naraščajo vezane vloge z ročnostjo do enega leta.
