Slovenija bo imela z letom 2023 na voljo približno 3,2 milijarde evrov za investicije v bolj zeleno, digitalno, povezano, socialno in pametnejšo državo. To so namreč prednostna področja programskega obdobja 2021-2027, ki se bo sicer izvajalo do konca leta 2029:
- pametnejša Slovenija (inovativno in pametno gospodarsko preoblikovanje),
- bolj zelena, nizkoogljična Slovenija (vključno z energetskim prehodom, krožnim gospodarstvom, prilagajanjem na podnebne spremembe in obvladovanjem tveganj),
- bolj povezana Slovenija (mobilnost in povezljivost IKT),
- bolj socialna Slovenija (evropski steber socialnih pravic in podpora za zdravstveno varstvo) in
- Slovenija bliže državljanom (trajnostni razvoj mestnih, podeželskih in obalnih območij ter lokalne pobude).
Dodatno so Sloveniji na voljo sredstva novega Sklada za pravični prehod, ki so namenjena podpori Zasavju in Savinjsko-Šaleški regiji zaradi opuščanja rabe premoga.
POMEMBEN DEL EVROPSKIH SREDSTEV ZA NALOŽBE V ZELENI PREHOD TER ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ
Aktualna energetska kriza in številne naravne nesreče kot posledica podnebnih sprememb nas silijo v hitro in odločno ukrepanje na področju zelenega prehoda. Za vlaganja v krožno gospodarstvo, energetski prehod in obnovljive vire energije ter za prilagajanje na podnebne spremembe in blaženje njihovih posledic bomo namenili skoraj 800 milijonov evropskih sredstev.
Z njimi bomo izboljšali tudi raziskovalni, razvojni in inovacijski ekosistem v Sloveniji ter zagotavljali vlaganja v raziskave in razvoj, vse s ciljem, da se okrepi raziskovalna in inovacijska uspešnost, spodbudi rast produktivnosti ter poveča dodana vrednost gospodarstva. Temu področju je namenjenih več kot 700 milijonov evropskih sredstev.
Galerija GRAFIK po ciljih politik
96 % vprašanih meni, da ima črpanje evropskih sredstev pozitiven učinek na razvoj Slovenije.
Vir: JMR SVRK, januar 2022
EVROPSKA SREDSTVA LAHKO OMOGOČIJO PREBOJ PODJETIJ
Številni primeri dobrih praks dokazujejo, da so evropska sredstva odlična odskočna deska za podjetniški preboj. Med njimi je tudi podjetje Dewesoft, ki svoje vrhunske storitve ponuja po celem svetu.
"Kot podjetje, ki je zavezano razvoju in spremlja potrebe na področju merilne tehnike širom sveta, smo hvaležni EU in Sloveniji, da s sredstvi, ki jih namenja za razvoj, pomaga tako podjetjem kot tudi institucijam znanja. Zaradi pridobljenih EU sredstev izvajamo najbolj tvegane razvojne projekt. Vsa sredstva, pridobljena od leta 2003 do danes, so bila porabljena za razvoj merilnih naprav, ki so pomagale evropskim inženirjem, da so bolje razumeli dogajanje fenomenov pri razvoju njihovih najnovejših izdelkov. S tem smo na nekaterih področjih tehnike bistveno pripomogli k obvladovanju do takrat neznanih fenomenov ter s tem okrepili evropsko tehniko in izdelke, ki so s pomočjo evropskega gospodarstva okrepila njeno vlogo v svetu. Z vsakim prejetim eurom in naslova sredstev EU smo bili pri razvoju hitrejši. Hitreje smo gradili strojni park, hitreje vlagali v znanje, hitreje dosegli trg. Za to smo EU in njenim inštitucijam zelo hvaležni."
- Andrej Orožen, soustanovitelj podjetja Dewesoft.
EVROPSKIH SREDSTEV ZA ZAHODNO KOHEZIJSKO REGIJO MANJ, A POMAGALA BO DRŽAVA
Evropska kohezijska politika sledi preprostemu, a ne tako enostavno dosegljivemu cilju – doseči skladen razvoj, ki zmanjšuje in odpravlja razvojne razlike med državami in regijami. S sredstvi različnih evropskih skladov ustvarjamo pogoje, ki manj razvitim regijam omogočajo hitrejši razvoj.
Pravila EU določajo, da se v manj razvitih regijah projekti financirajo 85-odstotno iz evropskih sredstev, v bolj razvitih regijah pa 40-odstotno. V Sloveniji vzhodna kohezijska regija sodi med manj razvite, zahodna pa med bolj razvite. A tudi v zahodni kohezijski regiji imamo nerazvita območja.
Minister, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dr. Aleksander Jevšek odgovarja:
"Dosegli smo dogovor, da bo za projekte v zahodni kohezijski regiji, pri katerih bodo upravičenci iz javnega sektorja, država iz proračuna zagotovila enak delež sredstev, kot je delež sofinanciranja iz evropskih sredstev, torej 40 odstotkov. To pomeni, da bodo denimo občine morale zagotoviti le 20 odstotkov lastnih sredstev, in ne 60 odstotkov."
- dr. Aleksander Jevšek, minister
MANJ BIROKRACIJE ZA UČINKOVITO ČRPANJE
Na podlagi dosedanjih izkušenj bomo optimizirali postopke s ciljem, da zmanjšamo administrativna bremena ter da bodo upravičenci kar najhitreje dobili izplačila oziroma povrnjena sredstva. Hitro in učinkovito izvajanje projektov je v našem skupnem interesu.
KMALU PRVI RAZPISI
Prve javne razpise lahko pričakujete v prvi polovici leta 2023. Pred tem se bodo začeli izvajati tudi Interreg projekti, prvi razpisi naj bi bili odjavljeni še pred novim letom 2023. Za obnovljive vire energije pa bo na voljo tudi t. i. Švicarski prispevek od leta 2023 dalje.
POTREBUJETE VEČ INFORMACIJ?
- Imate dobro idejo oziroma dober projekt?
- Ste na začetku podjetniške poti?
- Širite poslovanje, pa nimate zaprte finančne konstrukcije?
Ali pa vas naložbena politika zanima in si želite informacije iz prve roke?
Vprašajte interaktivno svetovalko Emo, ki vam je na voljo na spletni strani www.evropskasredstva.si, preko maila eutocka.svrk@gov.si ali brezplačne telefonske številke 080 20 23.
Naročnik oglasa je Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
