320.000 evrov za skupno stalno razstavo v Bloku 17

Že od leta 2011 sicer tečejo prizadevanja za ponovno vzpostavitev razstavnih prostorov v Bloku 17 v nekdanjem koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau, kjer je bila 1963 prvič postavljena stalna razstava o trpljenju jugoslovanskih taboriščnikov. 

Toda razstavni prostor, ki je bil znan pod imenom jugoslovanski paviljon, je zaprt že od leta 2009. V pritličju stavbe je sicer nova stalna razstava Republike Avstrije, ki je bila jeseni 2021 odprta po obnovi celotnega Bloka 17. 

Od 2015 so potekale aktivnosti za sklenitev posebnega meddržavnega sporazuma o financiranju obnove in vzpostavitve skupne stalne razstave, ki določajo obveznosti v povezavi z obnovo skupnih prostorov Bloka 17, postavitvijo razstave, kasnejšim vzdrževanjem in drugimi stroški, pojasnjujejo pristojni.

V okviru globalne pobude "Kultura: most k razvoju" in medresorske platforme za kulturo miru in nenasilja je pod pokroviteljstvom Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), Regionalnega urada za znanost in kulturo v Evropi iz Benetk stekla koordinacija med državami naslednicami nekdanje Jugoslavije – Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Severno Makedonijo in Srbijo ter Črno goro. Sodelujoče države so potrdile namero, da se razstavni prostor v Bloku 17 ne deli, temveč se oblikuje skupna razstava o usodah taboriščnikov s prostora nekdanje skupne države.

Delež delitve stroškov je določen po nasledstveni formuli, po kateri je Slovenija dolžna prevzeti 16 odstotkov obveznosti. Sporazum so predstavniki držav podpisali 25. januarja letos na sedežu Unesca v Parizu, depozitarka sporazuma je generalna direktorica Unesca. 

S sprejetjem zakona je Slovenija prva od držav podpisnic ratificirala sporazum, za izvajanje katerega skrbi Ministrstvo za kulturo. 

"Vesela sem, da bo Slovenija prva od držav sprejela takšen zakon in s tem ratificirala sporazum. S tem bo po kar nekaj letih narejen pomemben korak naprej pri postavitvi stalne razstave o trpljenju Jugoslovanov, med njimi Slovencev, taboriščnikov v Bloku 17 v Auschwitzu v prihodnjih letih. Slovenija je zavezana izpolnjevanju obveznosti nasledstva po nekdanji skupni državi, ob tem pa izpolnjuje tudi zaveze po ohranjanju spomina na vse žrtve uničevalnih taborišč in nacistične uničevalne politike iz slovenskega prostora – tako na tiste žrtve, ki so v koncentracijskem taborišču izgubile življenje kot na preživele, ki nas opozarjajo na grozote, uničevanje in zlo. To je še zlasti pomembno v luči 80-letnice osvoboditve nekdanjega koncentracijskega in uničevalnega taborišča Auschwitz-Birkenau, ki je tudi simbol enega najtemnejših obdobij v zgodovini človeštva," pravi ministrica za kulturo Asta Vrečko. 

Sočasno s sprejemanjem sporazuma v sodelujočih državah pospešeno potekajo aktivnosti za potrditev zasnove skupne stalne razstave, ki jo je zasnoval arhitekturni biro Daniela Libeskinda in bo v prihodnjih letih postavljena v prvem nadstropju Bloka 17.