33 milijonov manj za Ljubljano

Z današnjim dnem začenja veljati novi zakon o financiranju občin, ki ga je državni zbor sprejel 17. novembra. Spremembe dosedanjega načina financiranja naj bi po zagotovilih ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivana Žagarja zagotovile večjo enakopravnost med občinami, a so bili do zakona kljub temu v vseh fazah obravnave v opoziciji kritični. Prepričani so, da zakon slabi finančno samostojnost občin, nekatere med njimi, predvsem slovenska prestolnica, pa izgubljajo del sredstev.

Prav to je bil tudi razlog, da je ljubljanski mestni svet mesec dni po sprejetju zakona sklenil na ustavno sodišče vložiti zahtevo za oceno ustavnosti zakona o financiranju občin. Po njihovih izračunih bo Mestna občina Ljubljana zaradi določb novega zakona v letošnjem letu izgubila slabih 46 milijonov evrov in ji bo tako odvzet velik del sredstev, ki so potrebna za izvajanje in izpolnjevanje izvirnih in prenesenih nalog, določenih s predpisi. Uveljavitev zakona pa naj bi vplivala tudi na dejavnosti občine, ki so državnega pomena in jih mora ta opravljati kot glavno mesto.

Minister Žagar je po drugi strani prepričan, da bo zakon zdržal ustavno presojo. Ljubljana ima po njegovih besedah dodatno neizkoriščeno možnost v zakonu o glavnem mestu, ki ga je treba le še uveljaviti, možnost za financiranje lahko občine poiščejo na primer tudi v črpanju evropskih sredstev, je pojasnil. Med obravnavo zakona na vladi in kasneje v državnem zboru pa je ves čas poudarjal, da bo z novim zakonom na boljšem večina občin, "na slabšem" pa poleg Ljubljane - ta za dobrih 33 milijonov evrov - le še tri občine, in sicer Trzin, Šempeter-Vrtojba in Log-Dragomer.

Po dosedanjem sistemu so se občine v okoli 80 odstotkih financirale iz davčnih prihodkov, torej iz dohodnin njenih prebivalcev in podjetij, ki pa so zelo neenakomerno razporejeni po občinah oz. so skoncentrirani le v nekaterih občinah. Zato so se razlike med njimi, je opozarjal minister, samo še povečevale. Ostali prihodki občin so med drugim vključevali še lastne takse, nekatere koncesnine, samoprispevke, dohodke od premoženja in nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč.

Po novem zakonu se bodo vsa sredstva iz dohodninskih virov zbirala na enem mestu, v državnem proračunu. Sredstva s tega vira - tj. prihodki iz dohodnine in drugih davkov, ki bodo občinam odstopljeni iz državnega proračuna - pa bodo občinam razporejena glede na primerno porabo. To je za posamezno proračunsko leto izračunan primeren obseg sredstev, ki ga občina potrebuje za financiranje obveznih nalog po zakonodaji. Način ugotovitve primerne porabe je upošteva posebnosti posamezne občine glede površine, števila prebivalcev dolžine, občinskih cest, deleža prebivalcev, mlajših od 15 let, in tistih, starejših od 65 let.

Primerna poraba občin v celoti bo iz prihodkov iz odstopljenih državnih davkov financirana po preteku petletnega prehodnega obdobja, v katerem se primerna poraba financira še tudi iz dela avtonomnih virov financiranja občin; iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in lastnih davčnih virov (davek na dediščine in darila, na dobitke od klasičnih iger na srečo, na promet nepremičnin in upravne takse občinskih uprav). V prehodnem obdobju do polne uveljavitve novega sistema financiranja občin naj bi se vsako leto povečevali prihodki občin iz odstopljenih državnih davkov.
Novi zakon o financiranju občin namreč določa, da se bodo občine še naprej financirale tudi iz virov, kot so takse, koncesnine ter iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Prav tako jim bo omogočeno sofinanciranje posameznih nalog, projektov in investicij iz državnega proračuna in zadolževanje.