3500 podpisov proti izpostavi azilnega doma: 'Tam bi bili nameščeni le začasno'

"Danes je v azilnem domu na Viču nekaj čez 500 ljudi, v Logatcu čez 300, na Kotnikovi pa jih je 87. Povsod znotraj kapacitet," pove direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj. A številke se seveda neprestano spreminjajo, saj Slovenija primarno še vedno ostaja predvsem tranzitna država.

Osebe, ki vložijo namero za mednarodno zaščito po besedah Štrukljeve v azilnem domu v povprečju ostanejo tri dni, prosilci za azil pa 15 dni. "Kot pravijo, odhajajo v države, kjer imajo prijatelje, sorodnike in predvsem njihove diaspore." Na Viču je sicer še vedno največ državljanov Maroko in Alžirije. "Kotnikova je lokacija, kjer ljudje ostajajo, so tudi zelo dobro integrirani in vsi delajo. Tam so predvsem prišleki iz afriških držav," pove. V Logatcu pa so po njenih besedah družine, predvsem državljani Sirije.

'Kritični so bili trije poletni meseci, ko so bile naše kapacitete prenapolnjene'

In kako komentira odziv županov občin, kjer naj bi bili novi izpostavi azilnih domov? Kot je pred državnim zborom povedal ormoški župan Danijel Vrbnjak, so občani pod peticijo na pobudo občinskih svetov Središča ob Dravi, Ormoža in Sv. Tomaža v zelo kratkem času prispevali 3500 podpisov. Z njimi nasprotujejo vzpostavitvi začasnega azilnega doma v Središču ob Dravi.

"Odpor žal še vedno obstaja, ne glede na pojasnila. Ponovno pozivam k solidarnosti in opominjam, da je Slovenija suverena država, varna država. Apeliram na sočutje do ljudi. Tako občani Središča ob Dravi kot Brežic so v preteklosti že dokazali, da so solidarni, da razumejo begunsko problematiko," je dejala Štrukljeva, ki verjame, da bodo tudi tokrat, ko bodo sedli za skupno mizo, izmenjali dodatne argumente našli pravo pot. "Ko bodo videli, kako bo azilni dom umeščen v njihovo okolje, kdo so ljudje, ki bodo tam ostali nekaj dni - tu ne gre za bivanje, temveč za začasno bivanje," je dodala.

Dodaja, da je do vzpostavitve dveh izpostav prišlo po povečanem prehodov ilegalnih migrantov, ki jih beležijo od lanskega leta. "V lanskem letu so bili kritični trije meseci v poletnem času, ko so bile naše obstoječe kapacitete kritično prenapolnjene. Tako prenapolnjene, da je bilo težko zagotoviti posteljo tem ljudem, ki prihajajo," je dejala. Kar pa morajo prosilcem za azil zagotoviti tako na podlagi mednarodnih standardov, evropskih direktiv kot tudi na podlagi domače zakonodaje. Poudarja pa, da v azilnih domovih ne gre za nek višji standard, temveč za zagotavljanje osnov, kot je na primer postelja.

Sprejeli sklep, župani o tem izvedeli iz medijev

Peticijo so po besedah Vrbnjaka vložili na komisijo državnega zbora za peticije, človekove pravice in enake možnosti, predali so jo tudi notranjemu ministrstvu Boštjanu Poklukarju. Vlado pozivajo, naj znova obravnava svoj sklep o organiziranju začasnih izpostav azilnega doma z dne 29. februarja. O tem danes razpravlja tudi odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Kot pravi Vrbnjak so občani o odločitvi o organizaciji začasnega azilnega doma v Središču ob Dravi izvedeli iz medijev, s čimer se "absolutno ne strinjamo in nekako zahtevamo, da vlada RS ta sklep tudi prekliče".  Želijo tudi, da vlada ponovno preuči druge možnosti in lokacije postavitve doma.

Župan Središča ob Dravi Toni Jelovica s to odločitvijo ni bil seznanjen, niti ni bila z njo seznanjena lokalna skupnost. Glede lokacije se je vlada "pogovarjala z nekaterimi občinami, zato smatram, da smo mi obravnavani kot drugorazredni državljani," je dejal.

Župan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko se prav tako ne strinja, da se v njihovem kraju določena stvar zgodi s sklepom, ne da bi kogar koli v tem kraju vprašali o zadevi. "Mislim, da na takšen enostranski način ni mogoče reševati tako perečih in zelo pomembnih stvari, kot so azilni domovi v Sloveniji," je povedal.

Skrbijo jih varnost in ekonomska ter socialna vprašanja

"Enostavno je bilo premalo komuniciranja, enostavno imamo premalo podatkov, enostavno ne moremo verjeti sedaj tem besedam," je Vrbnjak odgovoril na vprašanje ali umestitvi azilnega doma nasprotujejo kljub temu, da bo ta le začasen. Občani so po njegovih besedah sporočili, da si azilnega doma v Središču ob Dravi ne želijo.

Prebivalstvo Središča ob Dravi je starejše, skrbi jih varnost in ekonomska ter socialna vprašanja, je dodal Jelovica. Imajo nešteto vprašanj, na katera kot župan ni dobil odgovora. Po njegovem mnenju lokacija začasnega azilnega doma ni primerna, saj prostorski načrt tam določa povsem drugačen namen. Upa, da bo vlada pokazala razumevanje ob peticiji, v nasprotnem primeru bodo občine sprožile upravni spor, temu pa lahko sledi tudi državljanska nepokorščina.

Vrbnjak sicer verjame besedam predsednika vlade Roberta Goloba, da se je vlada odločala med več kot 20 lokacijami in da se je z nekaterimi občinami predhodno pogovarjala. "Verjetno je res, kar je predsednik vlade povedal, da se noben župan s katerim so se pogovarjali, ni strinjal s tem," je navedel. Zato se mu zdi toliko bolj nepošteno, da so lokacijo začasnega azilnega doma določili z neposrednim sklepom.

Občina Brežice: Strinjamo se, da se postavi egistracijsko-sprejemni center

O izpostavi azilnega doma je v izjavi za medije spregovoril tudi župan občine Brežice Ivan Molan. V občini, ki jo vodi, se po njegovih besedah strinjajo, da se pri njih postavi registracijsko-sprejemni center. Medtem azilni center pomeni, da se lahko v njem nastanjeni ljudje prosto gibajo, je opomnil. V občini zaenkrat niso dobili še nobenih informacij niti o številu ljudi, ki naj bi jih sprejel, niti o mestu, kjer naj bi stal. "Vemo samo, da je izbrana lokacija Obrežje, ki pa je popolnoma neprimerna," je opozoril.

Problem vidi tudi z vidika varnosti, saj bi bil na eni strani registracijski center ljudi, ki jih je treba varnostno preveriti in zdravstveno oskrbeti, potem pa bi šli v azilni center, kjer bi se lahko prosto gibali. "Ne bo mogoče ugotoviti, kdo je prišel v državo nezakonito in kdo je tisti, ki se lahko prosto giba po občini," je pojasnil.

Vlada želi azilni center po njegovih navedbah umestiti na območju, ki ni primerno za bivanje. "Gre za avtocesto, prek katere gre mejni prehod, kjer je prepoved gibanja zaradi teroristične nevarnosti," je izpostavil.

"Preko tega prehoda gre letno 5,5 milijona vozil, tu je carinski urad, na katerem se dnevno carini približno 400 do 500 kamionov. Na tem uradu naj bi bil registracijski center, kjer bi bilo dnevno 500 ljudi. To območje ni primerno za bivanje. Če bi objekte, ki niso primerni za bivanje, priključili na vodo, bi kršili zakonodajo," je poudaril.