42 zahtev civilne družbe: kako so se opredelile politične stranke?

V Glasu ljudstva so v zadnjih mesecih izpeljali širok in odprt participativen proces, v katerem so zbirali predloge ljudi in civilnodružbenih organizacij za dobrobit ljudi in okolja. Nabralo se je 774 predlogov, iz katerih so oblikovali 42 ključnih zahtev civilne družbe z vseh družbenih področji in jih 28. januarja poslali vsem registriranim političnim strankam ter jih povabili, naj se do njih opredelijo.

Od tega se je nekaj strank odzvalo, da na državnozborskih volitvah ne nameravajo kandidirati, številne se na vabilo sploh niso odzvale, nekatere so sodelovanje zavrnile. V NSi in v Demokratih so se odločili, da v tem postopku ne bodo sodelovali, medtem ko so v SDS pojasnili, da na vprašanja odgovarjajo šele po 22. februarju. Med novinarsko konferenco so v iniciativi prejeli tudi odgovore stranke Socialnih demokratov, ki bodo vključeni v nadaljnje analize in predvolilni kviz. Stranka Resni.ca je odgovore sicer obljubila, vendar jih še ni posredovala.

Kot je pojasnil Filip Dobranić iz instituta Danes je nov dan, so se po doslej zbranih in analiziranih odgovorih za najbolj kontroverzne pokazale zahteve po neodvisnem regulatorju za medije, celovitem podružbljenju javnega potniškega prometa, zavezujočem referendumu o članstvu v Natu, usklajevanju rasti minimalne plače z gospodarsko rastjo in določitvijo zgornje meje cen storitev v zasebnem zdravstvu.

Na novinarski konferenci ob predaji zavez so svoja stališča predstavili tudi predstavniki strank oz. list, ki so posredovale svoje odgovore.

V Levici in v Vesni, ki se na prihajajoče državnozborske volitve podajata s skupno listo, se zavzemajo za krepitev socialne države, delavske pravice, za prehod v zeleno prihodnost, ki bo socialno pravičen, in za ohranitev miru in demokracije. "Vse te politike so zajete tudi v našem skupnem programu," je poudarila Nataša Sukič iz Levice. Predstavnica Vesne Urša Zgojznik je ob tem poudarila pomen civilne družbe, ki je temelj in kritični glas vsake demokratične družbe.

V Gibanju Svoboda po besedah njihove poslanke Tereze Novak s civilno iniciativo Glas ljudstva delijo skupne vrednote, med katerimi je izpostavila krepitev socialne države, spoštovanje človekovih pravic, dostopna stanovanja in zagovorništvo miru. "Mislim, da smo v tem mandatu skupaj naredili zelo veliko na tem področju in to želimo tudi nadaljevati," je poudarila. Izpostavila je tudi zavezanost socialnemu dialogu. Po oceni Novak je bil socialni dialog v mandatu aktualne vlade uspešen, ob čemer je izpostavila pokojninsko, zdravstveno in plačno reformo.

V stranki Prerod zaveze iniciative jemljejo zelo resno, je poudaril Klemen Grošelj. Kot je dejal, bo stranka gradila na petih stebrih, med katerimi je med drugim izpostavil delujoč javni sistem, konkurenčno gospodarstvo, varnost in odpornost in stabilne in pregledne javne finance. Kot je tudi napovedal, bo stranka v tem tednu predstavila svoj program o prihodnosti Slovenije.

Za skupen nastop na prihajajočih državnozborskih volitvah sta se povezali tudi stranki Zeleni Slovenije in Stranka generacij. Po besedah Nejca Škofa podpirajo velik del predlogov Glasu ljudstva, saj se v ključnih točkah ujemajo z njihovimi skupnimi vrednotami, ob čemer je med drugim naštel krepitev vladavine prava, večjo preglednost zakonodaje, zaščito človekovih pravic in neodvisne in svobodne medije. Zavzemajo se tudi za dostopno in kakovostno zdravstvo, pravično plačilo za delo, urejen najemni trg ter socialno pravičen zeleni prehod. Podpirajo tudi ukrepe za dostojno delo in večjo zaščito prekarnih delavcev, dostopnost stanovanj in omejevanje špekulacij z nepremičninami, je med drugim naštel Škof.

V skupni listi Alternativa za Slovenijo, ki jo tvorijo Nič od tega, Stranka za zdravo družbo, Društvo za trajnostni razvoj Slovenije, Gibanje Naprej in del članstva Civilne iniciative za upokojence, poudarjajo, da politike ne krojijo le velike in etablirane stranke, ampak tudi majhne stranke in civilna družba. "Brez dialoga in sodelovanja med politiko in civilno družbo se bojimo, da ne bo ne rešitev ne politične stabilnosti v Sloveniji," je poudaril Boris Žulj.

Do zavez so se opredelili tudi v stranki Mi, socialisti. Kot je poudarila Pika Kristan, v stranki brezpogojno stojijo na strani miru, socialne pravičnosti in dostojanstva ljudi. "To je danes pomembneje kot kadarkoli, ko se kot država od teh vrednot vse bolj oddaljujemo," je poudarila.

V Piratski stranki se strinjajo s približno 80 odstotki zahtev civilne družbe. Pomembno se jim zdi tudi, da so v iniciativi izpostavili problematiko digitalne varnosti in digitalne suverenosti države ter odnosa države do umetne inteligence.

V iniciativi poudarjajo, da bodo tudi naknadno prejeti odgovori, enako kakor neodzivnost strank, vključeni v predvolilni kviz, ki bo predvidoma 20. februarja dostopen na spletni strani izvoli.si.