430-milijonska sežigalnica: tehnološka, zdravstvena in ekonomska past?

V okviru priprav na izgradnjo novih objektov za energijsko izrabo komunalnih odpadkov v Ljubljani in Mariboru so danes mnenja o sežigalnicah na posvetu v Kinu Šiška soočili njihovi zagovorniki in nasprotniki. Po napovedih župana Zorana Jankovića bo občina po današnjem posvetu sprejela tudi dokončno odločitev o morebitnem razpisu mestnega posvetovalnega referenduma o sežigalnici.

Kot je na vprašanje, sežigalnica v Ljubljani, da ali ne, na posvetu, odgovoril tehnični direktor energetike Ljubljana dr. Marko Agrež: "Ni res, da v Mestni občini Ljubljana ničesar nismo naredili na področju ravnanja z odpadki. Celo situacija je ravno obratna. Po izgradnji centra RCERO, ki je najbolj sodoben center za ravnanje in predelavo, torej teh mešanih komunalnih odpadkov, smo hierarhično gledano uresničili tako vse principe ravnanja z odpadki, zmanjševanje, ponovna uporaba, recikliranje in prišli smo do točke, ko se lahko sami odločimo, ali to materijo energijsko izrabimo ali odložimo. Torej, zakaj menimo, da sežigalnica sodi v Ljubljano? S tem trajno rešujemo problem mešanih komunalnih odpadkov. Tukaj posebej poudarjam, da gre za črn zabojnik. Kot gorivo ne bo uporabljena nobena plastika. Drugi razlog je v tem, da zagotovimo približno eno tretjino goriva, ki je potrebna za delovanje našega daljinskega sistema. Na letnem nivoju to pomeni nadomestilo približno 100 preko 100 000 ton premoga."  

Predstavniki civilne iniciative Kakšno mesto hočemo? pa so na ločenem dogodku predstavili alternativne možnosti izgradnji sežigalnic.

Zdravstvena stroka že dalj časa opozarja na nevarnosti sežigalnic, ki lahko zaznamujejo več generacij, so nasprotniki gradnje sežigalnice poudarili na današnji novinarski konferenci.  

Kot je izpostavila Livija Marko iz Umanotere se Ljubljana po kakovosti zraka že danes uvršča med 7 % najbolj onesnaženih mest v Evropi: "Nove evropske študije hkrati dokazujejo dolgoročno zastrupljanje tal in podtalnice z večnimi kemikalijami v okolici sežigalnic. V to stanje in s tem znanjem dodati še eno sežigalnico pomeni zavestno in neposredno ogrožanje zdravja prebivalcev in okolja ter nasprotovanje podnebnim ciljem."

Kot je opozorila Metoda Dodič Fikfak iz ljubljanskega kliničnega centra, so zdravniki v kliničnem centru "odločno proti sežigalnici v Ljubljani", med glavnimi razlogi za to pa je izpostavila dejstvo, da je Ljubljana že danes med najbolj onesnaženimi mesti v Evropi.

"Izračuni kažejo, da samo zaradi treh onesnaževal - dušikovega oksida, prašnih delcev in ozona v Ljubljani letno umre od 300 do 500 ljudi. To so nepotrebne smrti. Dejstvo je tudi, da izgubimo 4000 zdravih let življenja na leto samo v Ljubljani," je posvarila.

Da bi se morali v državi več narediti na področju zmanjševanje in preprečevanja nastanka odpadkov ter glede njihove ponovne uporabe, je opozorila Urša Zgojznik iz stranke Vesna. "Centri ponovne uporabe ne živijo zares, capljajo eden za drugim, saj nimajo urejenega financiranja," je dodala.

 Marina Praprotnik, dr. med. iz Službe za pljučne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana, opozarja: "Raziskave kažejo, da so otroci, ki živijo v bližini sežigalnic, bolj bolni kot sovrstniki, ki živijo v zdravem okolju. Imajo več nevroloških bolezni, bolezni dihal, astme. Povečano je tveganje za nastanek nekaterih prirojenih nepravilnosti ter prezgodnjega poroda pri nosečnicah, ki so živele v radiusu štiri kilometre od sežigalnic. Toksini iz okolja neugodno vplivajo na razvoj številnih organov in tudi na plod, saj nekateri prehajajo skozi placento, ultra-fini delci pa lahko vstopajo tudi v DNK in povzročajo spremembo dedne zasnove, ki se lahko prenaša tudi na potomce."

Agrež glede tega odgovarja, da bi po izračunih na letnem nivoju, če bi pokurili vseh 130.000 ton, emitirali 1,8 tone. Biomasne peči v indvidualnih kotlih proizvedejo stokrat več, trdi. 

Izpusti toplogrednih plinov so pri sežigu odpadkov do dvakrat višji od izpustov proizvodnje elektrike iz zemeljskega plina in pogosto presegajo celo izpuste premoga. Obenem se s podelitvijo 30-letne koncesije mesto zavestno odpoveduje zmanjševanju količine nastalih odpadkov in ciljem krožnega gospodarstva, saj sežigalnica za svoje delovanje in rentabilnost zahteva nenehen dotok goriščnih odpadkov. Projekt obenem ne rešuje problema individualnih kurišč, naštevajo v Civilni iniciativi. 

Jaka Kranjc, Ekologi brez meja, opozarja: "Sežigalnica ne bo rešila problema izpustov iz individualnih kurišč. Razširitev toplovodnega omrežja je neodvisen projekt, brez katerega do zapiranja kurišč ne bo prišlo, vir toplote pa so lahko tudi drugi industrijski procesi. Hkrati se bodo povišali izpusti zaradi povečanega obsega transporta odpadkov v Ljubljano."

Evropska unija je zaradi hude podnebne škode povsem ustavila sofinanciranje sežigalnic. Velik del 430-milijonskega bremena bi torej padel neposredno na javna sredstva, so spomnili. Če se projekt izkaže za ekonomsko polomijo, pa bo finančno breme preneseno tudi na občane preko višjih položnic za ogrevanje in komunalne storitve, menijo. 

V iniciativi izpostavljajo, da ima Ljubljana že danes več gradnikov, s katerimi lahko zagotovimo varnejše in bolj trajnostno ravnanje z odpadki ter pridobivanje energije. Sašo Đorđević, Vesna – zelena stranka: "Ljubljana ne potrebuje sežigalnice, potrebuje pameten, razpršen in prilagodljiv sistem, ki ločeno rešuje vprašanji energije in surovin. Na energetskem področju imamo že danes dobre temelje: daljinsko ogrevanje, sončne elektrarne na javnih stavbah z velikim še ne izkoriščenim potencialom, možnost implementacije toplotnih črpalk, hranilnike toplote, hranilnike električne energije ter nadaljnji razvoj obnovljivih virov. Alternativa je mesto, ki preprečuje nastanek odpadkov, surovine ohranja v kroženju in energijo pridobiva iz več čistih virov."