50 let pozneje: spomin na potres, ki je pretresel Furlanijo in Posočje

Žarišče potresa leta 1976 z magnitudo 6,5 je bilo v Huminu, severno od Vidma. Tla so se stresla ob 21. uri, potres, ki so ga čutili v več evropskih državah, od Švice, Francije in Belgije do Poljske in Madžarske, pa je močno prizadel tudi Slovenijo, ki je bila tedaj del Jugoslavije, zlasti njen severozahodni del. Potresu so sledili še številni popotresni sunki, najmočnejši je bil 15. septembra 1976 z magnitudo 5,9.

V Italiji je zaradi potresa umrlo skoraj tisoč ljudi, ranjenih je bilo več kot 2500. V Sloveniji je tresenje tal zahtevalo eno smrtno žrtev, 31 ljudi je bilo ranjenih. Materialna škoda je bila ogromna. Kot navaja agencija RS za okolje na svoji spletni strani, so bila skoraj popolnoma uničena številna mesta in vasi v širšem nadžariščnem območju - poleg Humina še Pušja vas in Osovk v Italiji ter Podbela in Breginj v Sloveniji.

Najbolj so bile prizadete vasi v Breginjskem kotu v sedanji občini Kobarid. V Breginju, Ladri, Smasti, Trnovem in Srpenici je po 6. maju 1976 ostalo brez strehe nad glavo več kot 80 odstotkov prebivalcev.

"Na začetku sploh nismo zaznali, da bi bil lahko potres tako katastrofalen. Mama mi je govorila, da tu pri nas večkrat malo potrese, da pa to ni nič takega. Tako tudi tisti prvi dan, tistega majskega večera, nismo slutili, da je bil to potres tako velike razsežnosti," je za STA povedal prebivalec Breginja Pavel Tonkli, sicer predsednik Turističnega društva Breginj, ki skrbi za muzej v starem delu Breginja.

"Tistega večera smo sedeli v kinu, ko je ob deveti uri začelo tresti pod nami, mislili smo, da se nekdo norčuje iz nas. Ko je čez nekaj minut prišel pravi, najmočnejši potresni sunek, pa smo hiteli iz dvorane in noč preživeli na prostem," je povedal Tonkli.

Poleg stanovanjskih hiš so bile poškodovane tudi druge stavbe, med njimi šole in cerkve. "Na tem območju so bile šolske stavbe zelo stare, vse so bile zgrajene okrog leta 1900 v času Avtro-Ogrske. Naša šola v Breginju je bila tako slaba, da so prebivalci sami takrat izglasovali samoprispevek za obnovo in ji prizidali tudi vrtec," je povedala nekdanja učiteljica v Breginju Vida Škvor.

Na dan potresa so tako učiteljice nosile in odnesle vso dokumentacijo iz šole. Popoldne pa se je po pripovedovanju Vide Škvor zgodilo nekaj nenavadnega: stali so pred šolsko stavbo, ko so v zraku zagledali večji kos časopisnega papirja, ki se sploh ni premikal, ampak samo lebdel v zraku. "Zelo nemiren pa je bil tistega popoldneva tudi moj otrok, ki je bil takrat star malo več kot leto dni," se dogodkov tistega dne spominja nekdanja učiteljica Škvor.

V šolski stavbi je imela tudi sama stanovanje, ob potresu pa z majhnim otrokom ni mogla po stopnicah v pritličje. "V dnevni sobi se je vse nekako gugalo, nato pa so se pojavili še neki čudni glasovi, ki jih do takrat še nisem poznala, bilo je kot nekakšno sikanje in kasneje kot bobnenje. Podrl se je del stavbe, razmaknil pa se je tudi zid, saj sem skozenj videla Luno," je povedala Škvor.

Iz drugega nadstropja stavbe so ji kasneje pomagali priti skozi okno, saj se je premaknilo tudi stopnišče in ni bilo več varno za uporabo. Vsem domačinom so nato odprli tovarno, ki je takrat delovala v Breginju, kjer so potem preživeli noč.

Pouka nekaj dni po potresu še ni bilo, nato pa so ga znova vzpostavili. Šoloobvezne otroke iz Breginjskega kota so poslali v Lovran, kjer so bivali v meščanski vili in tam tudi zaključili šolsko leto.

Tega se živo spominja tudi tedanja učenka osnovne šole v Breginju Tatjana Terlikar, ki danes sama poučuje v breginjski podružnični osnovni šoli. Otroci so imeli kljub prijaznosti domačinov in materinskemu odnosu tedanjih učiteljic predvsem veliko domotožje, je povedala v pogovoru za STA. Prve štiri razrede osnovne šole v Breginju je tedaj obiskovalo 28 učencev v dveh kombiniranih razredih.

"Take vasi, kot je bil tedaj Breginj, si ne moreš več zamisliti, da bi jo še zgradili. Moramo pa pogledati naprej, življenje mora teči naprej," je dejal Tonkli.

Majskemu potresu pa je 15. septembra istega leta sledil še en močan popotresni sunek z magnitudo 5,9, ki je povzročil precej dodatne škode. Številne objekte, ki jih niso utegnili sanirati po majskem potresu, je septembrski dokončno porušil. Skupno število v potresih povsem uničenih objektov v Sloveniji je tako naraslo na okoli 4000. Poleg tega je bilo poškodovanih še okoli 11.000 zgradb.

Pri obnovi so pomagali številni prostovoljci in podjetja, ki so prebivalcem Gornjega Posočja zagotovila predvsem dovolj bivalnih enot, česar se domačini še po toliko desetletjih s hvaležnostjo spominjajo.

Pomoč pa so domačini dobili tudi iz drugih republik nekdanje Jugoslavije - tako so v Breginju postavili novo zidano šolo že dobro leto po potresu, denar zanjo pa je prispevala Makedonija, zato so jo poimenovali po velikem makedonskem revolucionarju Gocetu Delčevu.

Breginj je pred potresom sicer veljal za biser značilne beneško-slovenske arhitekture s statusom spomenika prve kategorije. Potres je stari del kraja skoraj povsem uničil. Ostale so le tri hiše kot spomin na edinstveno arhitekturo.

Popoldansko vajo z naslovom Vaja potres 2026 - 50 let pripravlja občinski štab Civilne zaščite občine Kobarid. Namen vaje je preveriti in utrditi teoretično znanje ter postopke udeležencev na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter izboljšati medsebojno usklajenost in razumevanje nalog.

Kot je ob obletnici ocenil inženir gradbeništva Samo Gostič, potresna varnost v državi ostaja pomanjkljiva, velik del stavb namreč ni ustrezno utrjen. 

Na strokovnem posvetu v Ljubljani, ki ga organizira Slovensko društvo za potresno inženirstvo v sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije in Gradbenim inštitutom ZRMK, bodo zato danes vodilni strokovnjaki, vključeni v popotresno obnovo, predstavili svoje izkušnje in strokovna spoznanja. Osrednja pozornost bo namenjena resoluciji o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 Prehitimo potres, sprejeti leta 2023, njenemu pomenu za dolgoročno in sistematično povečanje odpornosti stavb ter akcijskemu programu, usmerjenemu v zmanjšanje potresnega tveganja.

Številne dogodke pripravljajo tudi v Tolminskem muzeju. Pester program prireditev pod skupnim naslovom Zgodba o ponovnem rojstvu pa pripravljajo tudi v Furlaniji-Julijski krajini (FJK).

Objekti, ki so jih po potresih ustrezno obnovili, so kasnejše sunke praviloma bolje prenesli. A tudi pri obnovljenih stavbah je ob močnem potresu mogoče pričakovati poškodbe, je opozoril Gostič. "Ključno je predvsem, da se ne porušijo in da ostanejo varne za ljudi," je dejal.

Od leta 1976 so se standardi gradnje bistveno izboljšali, zato so novejše stavbe praviloma bolj potresno odporne. Večji problem pa predstavljajo starejši objekti. Kot je dejal Gostič, je po ocenah v Sloveniji približno tretjina stavb zgrajena pred letom 1964, ko potresna varnost sploh še ni bila vključena v predpise. "Takšne stavbe, pogosto zidane in z lesenimi stropi, imajo zato lahko zelo omejeno potresno odpornost," je opozoril.

"Pri starejših, neustrezno grajenih stavbah lahko ob močnem potresu posamezni deli konstrukcije odpovejo. Stene se začnejo premikati vsaka v svojo smer, stropi se porušijo, posledice pa so lahko hude poškodbe objektov in tudi človeške žrtve," je dejal. Podobne učinke so ob potresu 6. maja 1976 z žariščem v Huminu pri Vidmu in magnitudo 6,5 občutili v severni Italiji.

Čeprav potresov ni mogoče natančno napovedati, analize kažejo, da so v Sloveniji možni močnejši sunki z obsežnimi posledicami. Ravno Posočje spada med potresno bolj aktivna območja. Kot kaže scenarij aplikacije Ocena posledic potresa, bi imel potres z epicentrom v Podbeli in intenziteto okoli devete stopnje po evropski potresni lestvici zelo širok vpliv.

Prizadel bi velik del zahodne in osrednje Slovenije, posledice pa bi občutilo več sto tisoč ljudi. Po ocenah bi okoli 5700 stavb postalo začasno neuporabnih, del pa trajno. Številne bi utrpele poškodbe. Kot je opozoril Gostič, bi posledice močnejšega potresa država težko obvladovala, zato je ključno ukrepati vnaprej. "Bolje je stavbe prej utrditi, kot kasneje škodo popravljati," je dejal.