500 dlakavih pošasti in 3000 tistih, ki so se jih bali

Nepogrešljivi zvoki Rammsteinov so v petek zvečer napolnili Podkoren, ki je žarel v svetlobi plamenov. Prizorišče Ognjenega spektakla je bilo letos ograjeno, organizatorji so se prvič odločili za uvedbo vstopnine, pet evrov je bilo treba odšteti. 

"Prireditev je vsako leto rasla, sploh glede števila obiskovalcev. Morali smo misliti na kakovost prireditve, pa tudi na domačine, ki jim je vseeno treba zagotoviti neko zdravo mejo te prireditve, zato smo prišli do tega, da uvedemo vstopnino. Ta vstopnina zagotovo ni zato, ker bi hoteli karkoli zaslužiti, ampak predvsem zato, da res omejimo obisk," je v imenu Turizma Kranjska Gora za 24ur.com zagotovila Katja Hartman. 

Postavili so uradne vstopne točke in prodali 2800 vstopnic, a to ni končna številka dejanskih obiskovalcev, saj so bili med njimi tudi številni mali nadobudneži, ki so si Ognjeni spektakel lahko ogledali brez karte, saj so imeli otroci do 10. leta brezplačen vstop. Enako je veljalo tudi za prebivalce Podkorena.

Srečanje parkeljnov treh dežel je znova privabilo množico starih in mladih, ki so za ograjami preizkušali svoj pogum in izzivali srečo. 

Vas z identiteto

Organizatorji so nabrali več kot 550 parkeljnov, ki so bili združeni v 31 skupin. Te so bile različnih velikosti, ponekod jih je bilo 10, drugje pa več kot 40. "Gre za prireditev, ki poteka več kot 15 let, skozi čas smo pridobili številne kontakte in informacije, kdo vedno sodeluje, kdo si želi sodelovati tudi iz ostalih mest, kjer prirejajo tovrstne prireditve," se je Hartmanova za pomoč pri logistiki zahvalila tudi domačim, "karenškim" parkeljnom.

Odzvalo se je več parkeljnov, kot so jih lahko sprejeli, saj so zaradi kakovosti prireditve omejili tudi njeno dolžino, dodaja.

Institucija v Sloveniji na tem področju so sicer parkeljni iz Goričan pri Medvodah. "Dobro sodelujemo, se usklajujemo tudi glede datuma, da ne gremo na isti termin. Oni so pred nami, mi ohranjamo zadnji petek v novembru. Nismo si konkurenca, saj imamo tudi drugačen koncept prireditve, kot jo imajo oni v Goričanah. Tam imajo res dolg sprevod, ki traja, tukaj pa gre za predstavitev skupin po tri, štiri minute," pravi sogovornica.

"Letos je bila tudi ta novost, da smo na začetku dali ognjeno otvoritev, kar pomeni, da so Trentarja, ki je najbolj mogočen izmed vseh naših parkeljnov, do prestola pospremili z ognjem," pojasnjuje Hartmanova. 

"Tradicija živi že vrsto let, če poslušam naše parkeljne, še iz poganskih časov. Mi pa smo zelo zadovoljni, da lahko tudi na ta način ponesemo ime Kranjske Gore v svet. Da ni samo ista klasična zima in aktivnosti na prostem, ampak ohranjamo tudi tradicijo. Čeprav je Podkoren dejansko sosednja vas, je del kranjskogorske občine in veseli smo, da ima vsaka vas svojo identiteto," zaključuje.

Ves čas so na preži

Prvi decembrski dobri mož ne prihaja sam, ampak v dlakavi družbi. Miklavž pridnim otrokom darila prinese v noči na 6. december, za poredne pa že tam nekje od sredine novembra poskrbijo parkeljni. Njihova osnovna naloga je strašenje prav teh porednih.

Fantje jih dobijo s šibo, dekleta običajno namažejo s sajami. Parkeljni pravijo, da točno vedo, kdo je priden in kdo ne, saj so vse leto na preži.  Čeprav je na prvi pogledat videti, kot da parkeljni samo divjajo naokrog, tisti, ki nosijo njihov kostum, zagotavljajo, da ni tako. Pravijo, da koreografijo skrbno pripravijo in se dogovorijo, kaj bo kdo počel, da ne skačejo drug čez drugega.

Doma v Podkorenu

Podkorenski oziroma "karenški" parkeljni, kot jim pravijo v zgornjem delu Zgornjesavske doline, zadnji petek v novembru gostijo mednarodno združbo sebi enakih.

Pripravijo tradicionalno prireditev Ognjeni spektakel, srečanje parkeljnov treh dežel. Sprva je bil dogodek, namenjen tako domačinom kot turistom, v Kranjski Gori, zadnja leta pa je v Podkorenu, kamor po trdnem prepričanju lokalnih prebivalcev tudi sodi. Parkeljni so doma pri nas, so jasni.

Mogočni Trentar

Podkoren ima tudi Trentarja, ki je zaščitni znak parkeljnov. 12 rogov ima na sebi, njega morajo vsi upoštevati in ubogati, saj je glavni. 

Trentar je bil divji lovec iz Trente z druge strani Vršiča, ki je ljudem vlival strah v kosti, pripoveduje legenda iz preteklosti. 'Da te ne bo Trentar vzel,' so očetje in matere žugali mlajšim, kadar so začeli nagajati. In običajno je kar zaleglo. Tudi Trentarjeva maska, oziroma larfa, je vsaj za 10 kilogramov težja od tiste, ki jo nosi običajni parkelj.

Osnovno opravo parkeljna sicer sestavljajo kožuh, čez katerega gre slinček, da zakrije vmesni prostor. Sledijo vrv, veriga, zvonci. Nato pa še maska in rokavice. Celotna oprema skupaj tehta približno 20 kilogramov.

"Karenci" skušajo vse ročno izdelati v svoji vasi. Nobenega čistila ni za gosto dlako, če dežuje ali sneži, morajo kožuhe čim prej posušiti, da se v gosto dlako ne zažre vlaga.