V Vaneči pri Murski Soboti je danes v okviru praznovanj 60-letnice osvoboditve Prekmurja ter ustanovitve 1. prekmurske partizanske čete in Prekmurske brigade potekala tradicionalna prireditev pod geslom Ne pozabimo preteklosti.
Ko zaznamujemo pomembne mejnike, ki so odločilno vplivali na razvoj samostojne in demokratične Slovenije, je naša velika dolžnost in zaveza, da ne pozabimo vseh Slovencev, ki so si stoletja prizadevali in se bojevali za življenje v samostojni Sloveniji, je poudaril slavnostni govornik, načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Ladislav Lipič.
Kot je dodal, je naloga sedaj živečih Slovencev, da negujejo zgodovinski spomin na njihova herojska dejanja ter da se še dandanes učijo na njihovih izkušnjah in zgledu. Svoboda je ena od najvišjih vrednot, saj ne svoboda in ne samostojnost nikoli nista podarjena, je povedal Lipič. Tako se po njegovem mnenju noben narod ne more in ne sme odrekati niti najmanjšemu delu svoje zgodovine, zato se tudi Slovenija ne odreka tistemu delu svoje zgodovine, ki je Slovence uvrstil med zavezniške narode demokratičnega sveta.
S pošiljanjem vojakov kažemo svojo kredibilnost
V zavezništvu pa so sodelovanje, povezovanje in dogovarjanje osnovna načela, ki veljajo, je poudaril. "Biti član tega zavezništva ni samo jemati, ampak tudi dajati, imeti dobre odnose z vsemi sosedi in seveda tudi ostalimi državami," je opozoril Lipič in dodal, da se le tako lahko ustvarjata mir in blaginja.
Velikokrat se postavljajo vprašanja, zakaj je potrebno slovenske vojake pošiljati v BiH, na Kosovo in v Afganistan. Predvsem zato, ker se danes nacionalna obramba ne izvaja na mejah ali znotraj samih meja, ampak bistveno dlje, na kriznih žariščih, kjer se preprečuje širjenje teh nevarnosti, meni generalmajor. Slovenske vojake je po njegovih besedah treba pošiljati tudi izven meja Slovenije tudi zato, ker s tem Slovenija ne samo sprejema, ampak tudi daje ter tako kaže svojo kredibilnost.
Kot je znano, je po kratki nemški zasedbi leta 1941 oblast v Prekmurju spet prevzel madžarski okupator in uvedel svojo vojaško, nato pa civilno upravo. Prekmurje je nato madžarski parlament 16. decembra 1941 formalnopravno priključil k Madžarski.
Moč madžarskega represivnega aparata se je kazala v številnih sodnih procesih proti sodelavcem odporniškega gibanja, ki so poleti 1941 izvedli nekaj sabotažnih akcij, in Slovencem, ki so se priselili v pokrajino med svetovnima vojnama. Poleg tega so internirali vse judovske prebivalce, izmed katerih so se le redki vrnili iz nemških taborišč.
Ob pomoči Rdeče armade so aprila 1945 oblast prevzeli borci Prekmurske partizanske čete. Poleg sprememb v družbeni ureditvi države je Prekmurje doživelo tudi preoblikovanje upravno-političnega položaja, ko je bilo z delom Štajerske združeno v regionalno skupnost Pomurje.
Prekmursko partizansko četo so januarja 1945 ustanovili prekmurski aktivisti. Prekmurska brigada pa je bila v Murski Soboti ustanovljena 7. maja 1945.
