Podobna raziskava je že bila opravljena leta 2018, ko je o spletnem nasilju poročalo za 10 odstotkov manj osnovnošolskih najstnic in za šest odstotkov manj fantov. "Ti izsledki se ujemajo z ugotovitvami fokusnih skupin s starši, učitelji in drugo relevantno stroko, ki so bile izvedene leta 2022 v okviru projekta TRACeD, kjer so udeleženci poročali, da so se razmere, povezane s spletnim nasiljem med otroki in mladostniki, med in po epidemiji koronavirusa precej zaostrile in poslabšale," so zapisali pri Safe.si.
Izvajanje nasilja prek spleta se širi tudi na mlajše najstnike. V raziskavi leta 2018 je bilo spletnega nasilja več med srednješolci, letos pa so se deleži osnovnošolcev izenačili in celo nekoliko presegli srednješolce. Delež srednješolcev, ki so doživeli spletno nasilje, ostaja na enaki ravni kot pred šestimi leti. "Letošnja raziskava je tako pokazala, da je eno od oblik spletnega nasilja doživelo 63 odstotkov dijakinj (leta 2018 64 odstotkov) in 54 odstotkov dijakov (enako kot 2018)," so še zapisali v sporočilu za javnost.
Mladi doživljajo več različnih oblik nasilja
Med oblikami spletnega nadlegovanja, ki jih mladi doživljajo najpogosteje, so širjenje neresničnih govoric o njih, prejemanje sporočil z neprimerno vsebino, na primer spolne narave, prejemanje žaljivih, nesramnih komentarjev o njihovem videzu, ustvarjanje in razpošiljanje njihovih posnetkov brez dovoljenja ter grožnje.
Po primerjavi podatkov so ugotovili, da so tisti, ki so doživeli nasilje na spletu, v raziskavi leta 2024 poročali, da so doživeli več oblik nasilja kot v raziskavi 2018. Delež najstnikov, ki so doživeli posamezne oblike nasilja, so se v primerjavi z letom 2018 povečali precej bolj, kot se je povečal delež vseh, ki so že doživeli nasilje na spletu. "Še posebej pri tem izstopajo osnovnošolske najstnice, pri katerih so se deleži pri nekaterih oblikah spletnega nasilja podvojili, potrojili ali povečali celo za petkrat," so še zapisali.
Razlike v doživljanju spletnega nasilja
"Razen nekaj izjem vse oblike spletnega nasilja tudi v večji meri doživljajo dekleta kot fantje. Poleg tega dekleta v raziskavi poročajo, da jih nasilje bolj prizadene, medtem ko je fantom v največjih deležih ob tem vseeno ali celo smešno," so zapisali. Je pa 42 odstotkov osnovnošolk, ki so bile tarča spletnega nasilja, odgovorilo, da so se ob tem počutile stresno, 37 odstotkov jih je bilo jeznih, 35 odstotkov zaskrbljenih, 28 odstotkom pa je bilo vseeno, približno četrtina je bila prestrašena in prav toliko jih je bilo razburjenih.
Vsaka peta osnovnošolka zaradi nadlegovanja ni mogla spati, enak delež se je počutil osramočen in nemočen. 14 odstotkov jih je imelo zaradi tega šolske težave. Skoraj vsaka deseta pa je imela kot posledico spletnega nasilja zdravstvene in telesne težave. Med osnovnošolci pa jih je kar polovica, ki so dejali, da jim je bilo ob spletnem nasilju vseeno, 31 odstotkov jim je bilo smešno, 25 odstotkov je bilo jeznih, več kot polovico manj kot deklet jih je bilo pod stresom. Precej manj jih je bilo zaskrbljenih, vsak peti, prav toliko jih je bilo razburjenih. 10 odstotkov manj kot deklet jih je bilo prestrašenih. "Ugotavljamo, da predvsem fantje spletno nadlegovanje normalizirajo in ga jemljejo kot nekaj običajnega," so svoje ugotovitve opisali v sporočilu za javnost.
Pri Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si so ob raziskavi še zapisali, da ugotovitve kažejo, da se je treba z otroki in mladostniki veliko pogovarjati, jih osveščati in izobraževati o temah spletnega nasilja in posledic le-tega.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.