7.800 Slovencev praznuje 1. 1.

Največ Slovencev ima v uradnih dokumentih zapisan kot datum rojstva prvi dan v letu, in sicer več kot 7.800. Najmanj prebivalcev ima rojstni dan zadnje dni leta. Najmanj rojstnih dni praznujemo 31. decembra, in sicer okrog 4.600, kaže statistika.

Manjše število rojstev v zadnjih dnevih leta je bilo značilno predvsem za obdobje do sredine 60. let prejšnjega stoletja, ko se večina otrok še ni rodila v porodnišnicah. Kar za nekaj otrok, ki so se dejansko rodili zadnje dni v letu, so starši oziroma navzoči ob porodu za rojstni datum prijavili prvi dan novega leta. Zato je šel otrok pozneje v šolo in je hkrati lahko eno leto dlje pomagal na kmetiji. Predvsem je bilo to pomembno za moške, saj so šli tako leto pozneje na obvezno služenje vojaškega roka.

Tako se je predvsem v decembru ''porušila'' nataliteta. Praviloma se namreč rodi več dečkov kot deklic, v letih po drugi svetovni vojni pa se je razmerje v mesecu decembru, posebej v mestnem okolju, porušilo. Premik datuma rojstva otroka v januarju je povzročil, da je bilo število dečkov, rojenih v prvem mesecu leta, večje kot običajno in tako se je število v januarju glede na december izravnalo. Umetni premiki dejanskega rojstnega dne so bili lahko pogostejši, dokler se je večina otrok še rojevala v domačem okolju.

Ko pa je z leti delež otrok, rojenih v porodnišnicah, naraščal, se je tudi razlika v številu rojstev na prvi in zadnji dan leta zmanjševala. V začetku 50. let je namreč zdravljenje postalo brezplačno in do leta 1965 je delež otrok, rojenih doma, upadel na 10 odstotkov, do leta 1977 pa na odstotek. Od leta 1970 sta se število prebivalcev Slovenije, rojenih na 1. januar, in število tistih, ki so se rodili dan prej (torej tudi leto prej), približno izenačili.

V zdajšnjih časih lahko izluščimo še en datum, ko se je v primerjavi z dnevi pred tem datumom in po njem rodilo več otrok kot običajno. To je bil 8. avgust 1988. Štirih osmic v rojstnem datumu (8. 8. 88) se lahko veseli 93 prebivalcev Slovenije. Dan prej je bilo rojenih 66, dan pozneje pa 79 otrok. Za novejša obdobja ugotavljamo, da so pri številu rojstev bolj kot datumi statistično zanimivi dnevi v tednu. Do konca 60. let je bilo na primer število rojstev bolj ali manj enakomerno porazdeljeno med dneve v tednu, po letu 1970 pa so se začele nakazovati prve rahle razlike med številom rojstev ob koncu tedna, to je na soboto ali nedeljo, in številom rojstev med tednom.

Po letu 1980 so se razlike povečevale. Med otroci, rojenimi v zadnjih treh letih, je bilo povprečno 11 odstotkov otrok rojenih ob koncu tedna, med temi pa se jih je rodilo manj na nedeljo kot na soboto, na druge dneve v tednu pa se je v povprečju rodilo 15,5 odstotka otrok.