Slovenija

70 razpisanih mest družinske medicine, le 22 prijavljenih

Ljubljana, 16. 04. 2024 14.17 | Posodobljeno pred 13 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Na aprilski razpis specializacij s področja medicine, ki se je iztekel prejšnji četrtek, se je na skupno 70 razpisanih mest družinske medicine prijavilo 22 kandidatov. Na specializacijo iz urgentne medicine pa se je na skupno 30 razpisanih mest prijavilo pet kandidatov, so sporočili iz Zdravniške zbornice Slovenije.

Spomladanski razpis specializacij s področja medicine se je zaključil prejšnji četrtek, možnost prenosa prijav pa imajo mladi zdravniki do četrtka do polnoči. Končno stanje prijav bo znano 20. aprila. Rok za prijavo na odprti razpis za vsa mesta, ki so ostala nezasedena, pa je 9. junij.

Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović je dejala, da že daljši čas opažajo, da je zanimanje za družinsko medicino premajhno, da bi zadostili vsem potrebam. "Izračun pred leti za družinsko medicino je bil, da bi potrebovali 100 kandidatov vsako leto, da bi se ne samo ta kohorta obnavljala, ampak da bi imeli neko naraščanje števila družinskih zdravnikov, ki bi zadostilo vse potrebe," je spomnila.

Zdravnica
Zdravnica FOTO: Dreamstime

Dodala je, da ni velikega zanimanja tudi za intenzivno in interno medicino, hematologijo, revmatologijo, infekcijske bolezni. "Skratka za vse v bistvu delovno intenzivne specializacije, ki so vezane predvsem na državne ustanove. Razmere za zdravnike v državnih ustanovah pa so vsak dan slabše in mladi zdravniki to vidijo in se raje odločajo za specializacije, kjer si lahko delo v bistvu organizirajo vsaj v določeni meri tudi sami," je opozorila.

Na 315 razpisanih specializacij je prispelo 189 vlog. Prostih pa je še 151 mest za specializacije. Na zbornici sicer opozarjajo, da stanje še ni dokončno, saj imajo kandidati do četrtka še možnost prenosa vloge. Lani so sicer na 267 razpisanih specializacij prispele 204 vloge, kar je nekaj več, saj so lahko svojo prijavo oddali do kasnejšega datuma.

Na specializacijo iz družinske medicine se je za nacionalni nivo prijavilo 14 kandidatov na 51 razpisanih mest, za specializacijo pri posameznih izvajalcih pa se je na 19 razpisanih mest prijavilo osem kandidatov. Na specializacijo iz urgentne medicine pa se je za območje celotne države prijavilo pet kandidatov na 29 razpisanih mest, eno mesto pri znanem izvajalcu pa je ostalo nezasedeno.

Pacientka ob sprejemu. (Slika je simbolična)
Pacientka ob sprejemu. (Slika je simbolična) FOTO: Shutterstock

Razlika je v tem, da morajo glede na pravilnik o vrstah, vsebini, trajanju in poteku specializacij zdravniki po opravljeni specializaciji pri znanem izvajalcu sprejeti njegovo ponudbo za prvo zaposlitev za enako časovno obdobje, kot je trajala specializacija, torej za štiri leta.

Pri opravljanju specializacije v okviru nacionalnega razpisa pa po pravilniku velja, da mora specialist za prvo zaposlitev sprejeti ponudbo izvajalca v mreži javne zdravstvene službe ali se v mreži zaposliti sam, torej ni omejen na delo v zdravstvenem domu, kjer je opravljal specializacijo.

Na specializacijo iz ginekologije in porodništva se je za območje celotne države prijavilo pet kandidatov na pet razpisanih mest, za posamezne izvajalce pa so se prijavili trije kandidati na pet razpisanih mest. Na specializacijo iz pediatrije pa se je za nacionalni nivo prijavilo deset kandidatov na 15 razpisanih mest, za posamezne izvajalce pa sta se prijavila dva kandidata na osem razpisanih mest.

Za specializacije za doktorje dentalne medicine pa je na pet razpisanih mest prispelo 12 vlog.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (49)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Janko90
16. 04. 2024 20.40
+4
Deficitaren kader je potrebno na delovna mesta privabiti, kar pa državi več kot očitno ni v interesu. Z grožnjami, medijskim linčem in nemogočimi pogoji seveda ne bodo privabili nikogar. Še čudno, da se je prijavilo 22 kandidatov. Še ne vedo, kaj jih čaka...
prince of persia
16. 04. 2024 19.01
+2
Problem v tem trenutku v medicini je izrazit porast gerontoloških pacientov t.j. starejših. Tudi ogromno takšnih, ki so 80, 90, tudi 100 + let. Na dolgi rok so to nepespektivni pacienti, ki pa zahtevajo ogromno dela in časa. Tukaj so še njihovi svojci z nerealnimi pričakovanji. Po zgoraj naštetih razpisanih specializacijah in posledično majhnem zanimanju po le teh se to lepo vidi.
P1800
16. 04. 2024 18.42
-2
Fides je faktor odvračanja kandidatov od poklica
Windlass
16. 04. 2024 18.46
+3
Ko boš nehal imitirati noje, se nam lahko pridružiš pri kakšni resni debati ali predlogu.
Roadkill
16. 04. 2024 18.23
+3
Država bo morala to nekako bolj vzpodbuditi da se jih bo več prijavilo. Precej pomembna zadeva za nas državljane
odlekiran
16. 04. 2024 19.14
+2
Nimam ravno občutka, da bi bila to golobnjaku prioriteta.
jazpamislimtako
16. 04. 2024 18.08
+2
Škoda. Nekaterim dijakom zmanjka majhen procent za vpis na medicino. Žal še vedno samo številke igrajo vlogo.
medusa
16. 04. 2024 18.20
-3
avgust.
16. 04. 2024 18.08
+7
Trenutno se v Sloveniji najbolj splača biti Nika ali Jenul. Tu ni omejitev kar se financ tiče.
kakorkoliže
16. 04. 2024 17.41
-2
Problem je v omejevanju vpisa na MF s strani zdravniške zbornice, da s tem ohranjajo pomankanje zdravnikov.
Windlass
16. 04. 2024 17.48
+7
Ma daj no si naiven, a si od Jenula prepisal na testu za 3. razred? Že vrabci čivkajo o tem, da MF poka po šivih in ni ne prostorov, ne kadra ki bi študente predvsem na kliničnih vajah učil. Ni to FDV, da preprosto nabašeš 50 ljudi več v predavalnico.
Windlass
16. 04. 2024 17.34
+10
Odličen primer kako se v praksi obnese ideja, da nihče ne sme biti plačan več, pa četudi je bolj sposoben in več dela..
avgust.
16. 04. 2024 17.34
+9
Glede na količino gn-ojnice, ki se je mesec dni zliv ala po slovenskih med-ijih na račun zdravnikov - v največji meri ravno tu, je tak rezultat pričakovan in na veliko škodo državljanov, ki nam vlada s pomočjo teh istih medijev jemlje osnovne pravice do dos tojne zdravstvene oskrbe. Da vlada dela proti državljanom na vseh področjih - (zdravstvo, mig-r acije, šolstvo, ...), je več kot očitno, da pa novin arji tako malo dajo na svoje ime in čast, je pa meni nerazumljivo. To je bil včasih ča-sten poklic, danes je to skoraj sram-ota.
odlekiran
16. 04. 2024 17.30
+9
Pišem že 10 let. Zdravnikov in učiteljev ne bo več, ker se z levaki in južnjaškimi nevzgojenci noben normalen ne bo več ukvarjal. Daleč od tega, da so težava le plače.
medusa
16. 04. 2024 18.21
-1
So place krive- za tak srne od dnarja nau tega noben delou!
ZDA teror
16. 04. 2024 17.24
+12
Vlada in volilci golobarja, upam da se zavedate, kako uničili ste zdravstvo
SlovenŠtima
16. 04. 2024 17.17
+3
Tepci! Točno toliko novih zdravnikov imate, koliko jih sproducirate. Vzameš v zakup še nekaj osipa v tujino in presenečenj ni. Pišete pa tudi z razlogom o tem. Ga lahko zaupate? Kdo je naročnik tega oglasa? Gotovo ga napisal novinar, ko čaka v vrsti na pregled. BANDA!!!
Windlass
16. 04. 2024 17.14
+10
Ja ne vem kaj ste mislili da se bo zgodilo po tej gonji proti zdravnikom, Jenul bi višal glavarinske količnike, EU normativov država noče upoštevati, premije ti izjavi da je medicinska sestra tako ali tako enako vredna kot zdravnik (v strokovnem smislu), zavida se jim 1800-1900 neto pri 30 letih za metanje na trepalnice po uničeni mladosti... A da Vam bo kdo šel za družinskega zdravnika? Malo morgen. Kako se Vam bo še kolcalo za slovenskimi zdravniki..
St. Gallen
16. 04. 2024 17.02
+7
dobrodosli v Svici
Brus123
16. 04. 2024 17.53
+2
Mali medo
16. 04. 2024 16.46
+17
24 let v šolo hoditi za 1700 neto ni normalno.
kakorkoliže
16. 04. 2024 17.39
+3
Lahko greš keramiko polagat pa ti ne bo treba 24 let hodit v šolo.
avgust.
16. 04. 2024 18.07
+3
Kakorkoliže, potem pa ti tudi pojdi h keramičarju, ko boš bolan.
medusa
16. 04. 2024 18.22
+1
ssbobo
16. 04. 2024 16.44
+13
Se bolje splača biti aktivist na poz9v ala človek =0 al pa unuk9nja nika...... S 389.089 evri prihodkov v lanskem letu je Inštitut 1. maj, ki sta ga konec leta 2022 ustanovila Tanja Fajon (SD) in Klemen Žibert (SD), vodil pa ga je Jan Škoberne (SD), po prihodkih skoraj dohitel Zavod raziskovalni inštitut 8. marec, ki ga je ustanovil Simon Maljevac (Levica), vodi pa ga levičarska aktivistka Nika Kovač, ki je imel 398.558 evrov prihodkov. To kažejo bilance za leto 2023, ki sem jih za oba zasebna zavoda pridobil od Ajpesa. Za zasebne zavode bilance niso javno objavljene, jih je pa mogoče pridobiti, če zanje zaprosimo. Ker gre za dva zasebna zavoda, ki so jih ustanovili funkcionarji strank, ki nam vladajo, je zanimiv podatek o strmem vzponu prihodkov obeh v času, odkar so oblast v državi prevzeli politiki, ki so stranki tudi ustanovili
igy02
16. 04. 2024 16.42
+8
Slabo se nam piše.
Infiltrator
16. 04. 2024 16.39
-3
potem jih bo polno ,se prevec
Infiltrator
16. 04. 2024 16.39
-6
To se dela namerna reklama ,ker se bo zdravstvo privatiziralo
Potouceni kramoh
16. 04. 2024 16.36
+1
Zvišari plače družinskim zdravnikom na 10 jurčkov Znižati plače Fidesz kasti iz 20 jurčkov na 4 jurčke mesečno.