700 evrov nižje položnice v domovih, Golob tudi o protipoplavnih ukrepih

Dom za starejše občane v Šmarju pri Jelšah je Golob, kot je dejal v izjavi v Celju, obiskal z namenom, da vidi rezultate dolgotrajne oskrbe. Kot je povedal, je bil srečen, ko je videl srečo stanovalcev, "še posebej tistih, ki so ponosno pokazali za 700 evrov nižjo mesečno položnico".

"In ko sem videl, da končno razumejo, da se lahko zanesejo na državo, da bo poskrbela kot skupnost za njih, ki si ne morejo več pomagati," je dejal.

Pohvalil je tudi zaposlene v domu, ki so se po njegovih besedah ob pripravah na dolgotrajno oskrbo dobro organizirali. "Malo so se obregnili ob počasnost delovanja nekaterih služb - državnih, in se ponudili, da bi lahko oni, ki so zelo dobro usposobljeni in ki poznajo ljudi in teren, mogoče prevzeli nekatere naloge," je dejal Golob. Tudi glede kadrov v domu po njegovih besedah nimajo težav.

Premier se je ob regijskem obisku dela savinjske regije seznanil tudi z izvajanjem obnove po poplavah leta 2023 in nadaljnjimi načrti ukrepov za zaščito širšega območja pred poplavami. Glede nekaterih nasprotovanj načrtovanim ukrepom je dejal, da je na eni strani manjšina tistih, ki se upirajo kakršnikoli spremembi, tudi ko je v njihovo korist, na drugi strani pa je cela Celjska kotlina s Celjem in vsemi prebivalci, ki po njegovih besedah dnevno trepetajo, ali bodo ob naslednjih poplavah poplavljeni.

"Javni interes tukaj nima nobene dileme. To ni stvar vlade, ki bi se o tem odločila. Javni interes mora vedno prevladati nad koristjo posameznika," je dejal Golob.

Ob obisku si je premier med drugim ogledal izgradnjo novega mostu v Polulah pri Celju, ki sicer ni del popoplavne obnove, ampak predstavlja že naslednjo fazo ukrepov za zaščito pred morebitnimi poplavami v prihodnosti.

Mestna občina Celje je državi po vzoru uspešno izvedenih skupnih projektov protipoplavnih ukrepov, ki danes že potekajo, predlagala sklenitev sporazuma, po katerem bodo načrtovanje in umeščanje v prostor za nekatere lokalne ukrepe za prihodnost tudi izvedli skupaj, pa je v ločeni izjavi medijem dejal celjski župan Matija Kovač.

"Pripravljeni smo prevzeti del odgovornosti za samo projektiranje in seveda državi predlagati potem to v financiranje," je dodal. Občina ima nabor ukrepov že pripravljen in ga bo v najkrajšem času posredovala državi, je dejal. Med drugim gre za nekatere ukrepe, ki bi že kratkoročno lahko izboljšali stanje v Celju, je dodal, skupaj pa bi lahko zagotovili tudi petstoletno poplavno varnost mesta.

Vlada se je sicer na današnji seji v Podčetrtku seznanila tudi z informacijo o poteku sanacije degradiranih območij v celjski občini, ki poteka na podlagi ustreznega odloka. Do vključno leta 2025 so vlaganja v sanacijo degradiranih območij v Celju znašala skoraj 10 milijonov evrov, za nadaljevanje sanacijskih aktivnosti pa je v proračunih za leti 2026 in 2027 predvideno 5,6 milijona evrov, so sporočili po seji vlade.

Na današnji terenski seji so z uredbo določili tudi šest zdravstvenih regij, in sicer regije Center, Vzhod, Severovzhod, Jugovzhod, Severozahod in Zahod, ki obsegajo eno, dve ali tri statistične regije. Uredba bo začela veljati 15 dni po objavi v uradnem listu.

Zdravstvena regija Center bo obsegala Osrednjeslovensko statistično regijo in Zasavsko, zdravstvena regija Vzhod Savinjsko in Koroško statistično regijo ter zdravstvena regija Severovzhod Podravsko in Pomursko statistično regijo. Zdravstvena regija Jugovzhod bo obsegala Posavsko in Jugovzhodno Slovenijo, zdravstvena regija Severozahod Gorenjsko statistično regijo, zdravstvena regija Zahod Goriško, Obalno-kraško in Primorsko-notranjsko statistično regijo.

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila državna sekretarka ministrstva za zdravje Jasna Humar, bo ministrstvo na osnovi regij pripravljalo mrežo zdravstvene dejavnosti na sekundarni ravni. Zdravstvene regije bodo osnova, znotraj katere se bodo po lastni presoji povezovali zdravstveni zavodi, osnova za obveznost zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva in sodelovanje koncesionarjev ter drugih zaposlenih v zdravstvu, podeljevanje koncesij in izdajo dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti.

Dodala je, da so po končani javni razpravi upoštevali pripombe Zasavske statistične regije in jo iz zdravstvene regije Vzhod premestili v regijo Center. Ostali predlogi so se po njenih besedah nanašali na ohranjanje manjših samostojnih regij. Pojasnila je, da so po pogovoru z župani in zdravstvenimi ustanovami za velikost zdravstvene regije postavili mejo 200.000 prebivalcev.

"Gre namreč za velikost, na kateri lahko načrtujemo dovolj veliko število zdravstvenih storitev. Vemo namreč, da v kolikor je regija premajhna, nekaterih storitev tam preprosto ne moremo načrtovati, ker nimamo zadosti velike kritične mase bolnikov, da bi lahko bila taka storitev kakovostna in varna za bolnika," je pojasnila Humar.

Zdravstvene regije, ki so predvidene v noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, so sestavljene iz ene ali več statističnih regij in nimajo določenega centra. "Zaveza ministrstva je, da se bodo v vseh zdravstvenih regijah še naprej razvijale in krepile vse tamkajšnje zdravstvene ustanove. Gre pa predvsem za bolnišnice, ker tistih se regije tudi najbolj tičejo," je dejala. Po besedah Humarjeve zdravstveni domovi še naprej ostajajo organizirani na ravni občin ali na ravni več občin.

Z ministrstva za zdravje so kasneje sporočili, da uredba uvaja regije z namenom, da se javni zdravstveni zavodi in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe medsebojno povezujejo in sodelujejo, da se zdravstvene dejavnosti razvijajo enakomerno ter da se hkrati zagotovi čim boljša dostopnost do zdravstvenih storitev.

Pri določanju zdravstvenih regij so upoštevali ravnotežje med geografsko dostopnostjo in številom prebivalcev, vsaka zdravstvena regija pa ima vsaj eno splošno bolnišnico.