7000 pohodnikov ob Jurčičevi poti pozdravili telohi in zvončki

Približno 12-kilometrska pot se začne v srednjeveškem mestnem jedru Višnje Gore, nato se vzpne čez planoto Polževo in se spusti do Jurčičeve domačije na Muljavi. Najbolj vztrajni jo podaljšajo še do Krke, vmes pa jih zadnja leta spremljajo informativne table učne poti. Današnji pohod je potekal pod geslom beremo domače, tisti, nagnjeni bolj k televiziji kot knjigam, pa so si vmes ogledali tudi kakšno prizorišče snemanja serije Reka ljubezni, ki jo lahko spremljate na POP TV.

'Letos se nam je vse izšlo, vreme je idealno'

Organizatorji so našteli več kot 7000 ljudi, česar so bili v občini gostiteljici veseli. Župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad je za STA dejal, da je zadnja leta obisk nekoliko upadel, najbrž zaradi vremenskih pogojev. "Letos pa se nam je vse izšlo, vreme je idealno, tudi program in mislim, da temu lahko pripišemo tako velik obisk. Kaj dosti več pot niti ne bi zmogla. Že letos je bilo nekaj ozkih grl, a smo z dobro voljo vse premagali," je bil zadovoljen župan.

Tako kot številne druge so ga na izhodišču "opremili" za pohod na pustno soboto - na lica so mu narisali polža, ki je zaščitni znak teh krajev.

82-letni Pavel Groznik je pot prehodil že več kot stokrat

In polžev pod in na Polževem res ne manjka. Naslikani so na fasadah hiš, priklenjene imajo ob manjših kozolcih, domača zbirka Pavla Groznika pa jih šteje čez 500. Groznik, ki je eden tistih domačinov Višnje Gore, ki ga poznajo tako rekoč vsi, je pot prehodil že več kot stokrat. In kljub temu, da je v svojem 82. letu, je bil tudi danes med pohodniki.

"Zame ima pot tako rekreativno kot vsebinsko vrednost. Ob poti vidim številne kapelice in ugotavljam, iz kakšnih vzrokov vse so bile postavljene. V vasi Zavrtače je denimo kapelica, ki so jo postavili Slovenci pred odhodom v Ameriko za srečno vrnitev domov. V vasi Pristava pa je nekdo postavil križ v zahvalo, ko se je iz 1. svetovne vojne vrnil živ," je naštel Groznik, ki je živa enciklopedija teh krajev.

Tako je ob postanku ob poti, kjer je mladim pomagal reševati nagradni kviz, sestavljen za pohodnike, za STA spomnil, da je bil na Polževem leta 1936 prvi smučarski dom. "Ko ga je prišel blagoslovit ljubljanski škof Rožman, sta dva vlaka pripeljala 600 smučarjev. Kot je tedaj pisalo v časopisu, so bili obeh spolov. Šele takrat so se namreč začele dame bolj množično udejstvovati v smučanju," je izpostavil. Ker ni bilo žičnic, so Višnjani, tudi Groznikov oče, smučarje počakali na železniški postaji. "Oče in drugi domačini so bili na konjih, smučarji pa so se oprijeli dolgih vrvi in so jih vlekli navkreber. Nato so se pa sami spustili po hribu navzdol," je bil poln zanimivosti Groznik.

Pohodniki so lahko občudovali telohe in zvončke

Pohod so tudi tokrat udeleženci izkoristili za občudovanje narave, ki jih, kot je spomnil Strnad, vedno preseneti - če so še lani hodili po snegu so letos občudovali telohe, zvončke in drugo rastlinje. Domačini so na številnih stojnicah poskrbeli za krepčilne napitke, tako da energije ni manjkalo.

Ob tem pa so pot, ki je za povprečnega pohodnika trajala kakšne tri ure, izkoristili za druženje in klepet, tako s prijatelji in znanci kot tistimi, ki so jih spoznali na poti.

Da so tovrstni pohodi priljubljeni, ker združujejo gibanje in druženje, je izpostavil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan. V svojem nagovoru zbranim na cilju na Muljavi pa je potarnal nad visokimi stroški urejanja planinskih poti, ki jih je v Sloveniji že 10.000 kilometrov. Za oznake na poti po njegovih besedah namreč skrbi 770 markacistov in poleg njih še drugi planinci, ki pomagajo. "Na ta način so naše planinske poti največji športni objekt v Sloveniji, česar zakon o športu ne priznava," je opozoril in dodal, da po njihovi oceni v gore oz. hribe hodi 350.000 planincev, od tega jih je 58.000 članov zveze.

Kar 200 prostovoljcev pomaga pri organizaciji

Tudi organizacija Jurčičeve poti je v veliki meri odvisna od prostovoljcev. Kar 200 jih je letos skrbelo, da je vse teklo kot po maslu. "Vedno znova sem navdušen nad tem, kako dobri in veseli ljudje smo Slovenci, kako se zavedamo, da moramo tudi sami kaj postoriti, da je v tej družbi dobro, in to v občini Ivančna Gorica počnemo," je vzdušje po koncu pohoda opisal župan Strnad.

Nad množico pohodnikov na cilju je bil navdušen tudi letošnji slavnostni govornik, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. "Kakšen velik roj ljudi," je zbrane pozdravil v čebelarskem slogu, obenem pa spomnil, da je čebelarstvo del slovenske kulture, kranjska čebela pa doma iz Višnje Gore.