'750 smrti povezanih z razmerami dela'

V letu 2010 je bila na inšpektorat za delo prijavljena samo ena poklicna bolezen, kar je po mnenju izvršne sekretarke Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lučke Böhm posledica dejstva, da trenutna sistemska rešitev ne opredeljuje diagnostike poklicnih bolezni, posledično pa tudi na inšpektoratu ne dobijo prijav ugotovljenih poklicnih bolezni. Ker v Sloveniji ne obstajajo uradni podatki o smrtnosti zaradi delovnih razmer in poklicnih bolezni, je ZSSS na podlagi metodologije Mednarodne organizacije za delo ocenila, da je bilo teh skupaj z smrtnimi poškodbami približno 750.

Böhmova ob tem opozarja, da je slovenska družba občutljiva na smrtnost na cestah, ne pa tudi na umiranje zaradi poklicnih bolezni. Po mnenju kliničnega inštituta za medicino dela, promet in športa po letu 1990 v Sloveniji ni bilo odkritih med 15.000 in 20.000 bolezni, ki so nastale zaradi vzrokov, ki so jim bili ljudje izpostavljeni na delovnem mestu, ter se zdravijo kot bolezni nastale izven dela.

Pri tem je pomembno, da delavci pri zdravljenju bolezni, ki nastanejo izven dela, prejemajo manjše bolniško nadomestilo, kot če bi se zdravili za poklicne bolezni, je izpostavila Böhmova. "Na videz socialna varnost teh ljudi ni ogrožena, ampak samo na videz," je dejala.

Ker se poklicne bolezni ne ugotavljajo, je po njenih besedah posebno zaskrbljujoče dejstvo, da se tudi ne sprejemajo ukrepi za njihovo preprečevanje.

Moški opravljajo bolj tvegana dela

Podatki inšpektorata za delo kažejo, da so bili vsi, ki so se lani smrtno poškodovali, moški, iz česar lahko sklepamo, da moški opravljajo bolj tvegana dela, je pojasnila Böhmova. Deset nesreč s smrtnim izidom se je zgodilo v gradbeništvu, tam pa tudi prihaja do največ poškodb pri delu. Vzrok smrtnih poškodb so praviloma padci z višine.

Vsi, ki so se smrtno poškodovali, so pred kratkim pridobili slovensko državljanstvo ali pa so bili tujci. "To pomeni, da ta kategorija delavcev v Sloveniji opravlja najbolj tvegana dela", je poudarila Böhmova. Številke kažejo, da se delovne nesreče s smrtnim izidom ponavadi zgodijo, ko so delavci poslani na zunanje delovišče, kjer je manj možnosti zagotavljanja varnosti pri delu.