Odbor za obrambo potrdil za 780 milijonov dodatnih investicij v vojsko

Vlada Janeza Janše je pred največjo investicijo v Slovensko vojsko (SV) v zgodovini države. V naslednjih šestih letih naj bi za oklepnike, helikopterje, transportno letalo, raketne sisteme in drugo oborožitev namenila kar 780 milijonov evrov. V zraku je zlasti Levica, ki se tako ali tako že od nastanka zavzema za izstop Slovenije iz Nata in ki je o tem napovedala celo posvetovalni referendum.

Levica obrambnega ministra Matej Tonina ves čas opominja: nakupi orožja so v Sloveniji še vsakič prerasli v korupcijsko afero in še več: provizije pri orožarskih poslih so za Janševo vlado očitno pomembnejše od demokracije. Da več kot štiri milijardnega minusa zaradi koronakrize ne omenjamo, pravi Levica, ki bi ta denar raje dala v socialo in zdravstvo. Minister pa: Slovensko vojsko imamo, ni več sprejemljivo, da je gola in bosa.

Že od 12. ure so se v parlamentu na odboru za obrambo močno kresala mnenja. Novinar oddaje Svet na Kanalu A Miha Orešnik je v državnem zboru ves dan spremljal dogajanje. Kot je poročal, napetost tudi čez dan ni popustila - daleč od tega, seja je namreč trajala od poldneva, pa do večera. Okoli 18. ure je bilo še vedno prijavljenih tudi kar nekaj razpravljavcev, tako da je bilo - po pričakovanjih - burno še nasledni dve uri.

Prvo soočenje ministra za obrambo Mateja Tonina z Levico

Nakupi orožja so se pri nas sicer skoraj vedno sprevrgli v afere. Kako bo torej minister Tonin zagotovil, da bo teh 780 milijonov porabljenih transparentno, brez posrednikov, da ne bo rabil tudi on potem hoditi na sodišče, kot eden njegovih predhodnikov?

"Mi na ministrstvu delamo izjemno transparentno, tako da smo najprej jasno povedali, celo v obrazložitev napisali, za kaj bo ta denar šel - za opremo vojakov, za gradnjo vojašnic, transportno letalo, dva vojaška helikopterja in vozila za zaščito vojakov. Tako da tukaj smo jasni, vnaprej s stvarmi seznanjamo tudi javnost in tudi vsi postopki bodo tekli izjemno tranparentno. Ker se zavedam teže preteklosti, teh napak ne bomo ponavljali," je v oddaji Svet na Kanalu A zagotovil minister.

S tem denarjem pa mislijo kupiti tudi raketne sisteme in drugo orožje. "Predvsem določene sisteme za zračno obrambo. Vendarle gre za obrambo domovine in tudi tukaj moramo zagotoviti ustrezno opremo," dodaja Tonin.

Pa je pripravljen za to nabavo oziroma investicijo zastaviti tudi svojo politično odgovornost? Prvi mož NSi pravi, da je to odgovornost celotnega parlamenta. "Jaz delam točno tisto, kar je ta hiša, ta parlament sprejel v resoluciji pred desetimi leti, leta 2010, in delam tisto, kar je bilo sprejeto v beli knjigi, ki jo je sprejela vlada Marjana Šarca. Torej, ko sem prišel na dolžnost, nisem delal nobenih velikih raziskav, ampak zgolj realiziral tisto, kar so pred mano zapisale vlade. Vojska je dejala, da bi potrebovala za vse stvari, ki so zapisane v teh resolucijah, tri milijarde evrov. Tega denarja seveda ni na razpolago, zato smo stvari maksimalno racionalizirali in poskušamo zagotoviti tisto, da lahko Slovenska vojska na srednji rok preživi."

Levica temu seveda ostro nasportuje že od začetja, napoveduje celo referendum. Kdaj bo? Poslanec Levice Miha Kordiš odgovarja: "780 milijonov evrov za orožje pomeni, da tega denarja ne bo za podsisteme, ki jih v tej družbi pa res ljudje potrebujejo. Ne bo denarja za nove domove starejših, ne bo denarja za javno zdravstvo in bolnišnice, ki so že zdaj v rdečih številkah zaradi epidemije. Ne bo denarja za izgradnjo novih stanovanj za mlade. To so prioritete, v katere bi morali kot družba investirali, ne pa nakupi orožja, ki je za obrambo domovine nepotrebno in zgolj hrani provizije vojaško-industrijskih kompleksov nekih tujih držav. In seveda si v Levici želimo referenduma, ker 75 odstotkov ljudi - logično - jasno nasprotuje temu, da bi začrtali razvojno prihodnost Slovenije na način orožja - bodočega starega železa, ne pa na način razvoja, blaginje in tega, kar ljudje potrebujejo. Tega referenduma si res želimo."

A res je tudi to, da bi Levica lahko sklicala zakonodajni referendum in ne posvetovalnega, ki ni obvezujoč in za katerega minister pravi, da je zelo draga anketa. Zakaj torej ne skličejo naknadnega zakonodajnega oziroma zavrnitvenega referenduma, za katarega pa bi morali potem zbrati 40.000 tisoč podpisov. Se bojijo morda tega - da bi, v kolikor bi šli po tej poti - pogoreli pri zbiranju podpisov?

Kordiš pravi, da so to možnost odprli. "Možnost nakdnadnega zakonodajnega referenduma smo odprli, to je na mizi in vsak dan postaja bolj verjetno, da bomo po tej možnosti morali poseči. Ker se vladi silno mudi s sabotiranjem demokracije in sprejemanjem tega zakona za nakup 780 milijonov evrov orožja. Skriva podatke, ne odgovarja na poslanska vprašanja, pospešuje parlamentarno proceduro in tako naprej. Skratka mnenje ljudstva in družbene prioritete vlade ne zanimajo, na vsak način zgolj hoče kupiti to orožje - ne glede na to, ali je za kaj uporabno, ne glede na to, kaj to pomeni za sredstva javnega zdravstva. In tista čisto zadnja varovalka v tej državi, ki jo imamo, je naknadni zakonodajni referendum in ga ne izključujemo."

Celotno soočenje obrambena ministra z vodjo poslancev Levice si lahko pogledate videu spodaj:

Brez javne predstavitve mnenj, koalicija in opozicija na nasprotnih bregovih

Že začetek današnje seje odbora za obrambo so zaznamovali številni postopkovni zapleti. Uvodne ure razprave o predlogu 780-milijonske investicije v SV v prihodnjih šestih letih so namreč potekale v duhu razprave o postopkovnemu predlogu LMŠ, po katerem bi o predlogu opravili javno predstavitev mnenj.

Glasni kritiki predloga v opozicijski stranki Levica so opozarjali na hitenje pri sprejemanju zakona in ministru za obrambo Toninu očitali, da si v resnici javne razprave ne želi. Kot je ocenil poslanec Kordiš, se topov in oklepnikov ne kupuje za Slovenijo, niti za njeno obrambo niso primerni, pač pa da se jih kupuje za potrebe ZDA in zavezništva Nato. Da gre za hitenje v strahu, da bi se kaj zalomilo, sta opozarjala tudi Siter in Matej T. Vatovec iz iste poslanske skupine.

Tonin spomnil, da je predlog najavil že pred tremi meseci

Obrambni minister je takšne očitke zavrnil. Zatrdil je, da so naklonjeni javni razpravi, prav zato želi, da bi končno prešli k vsebinski razpravi o predlogu. Obenem je poudaril, da je takšen zakon napovedal že tri mesece nazaj, vlada pa ga je sprejela oziroma potrdila konec junija,  tako da je bilo časa za razpravo že doslej dovolj. Poleg tega je bil tudi medresorsko usklajen. Pobudo za javno predstavitev mnenj je označil za taktičen manever, da se predlogu zakona onemogoči nadaljnja pot.

Pritrjevali so mu v koaliciji in odbor je nato s sedmimi glasovi za in 10 proti zavrnil predlog oziroma pobudo, da se o zakonskem predlogu opravi javna predstavitev mnenj. Ministru so od predstavnikov koalicije v bran med drugim stopili Aleksander Reberšek in Tadeja Šuštar iz NSi. Poudarjala sta, da sredstva ne bodo namenjena zgolj nakupu orožja, pač pa tudi za večnamensko opremo, pa za osebno opremo vojakov in obrambno infrastrukturo. To je podobno, kot da bi ukinili gasilstvo takrat, ko ne gori, je ponazoril Reberšek. Tudi Marijan Pojbič iz SDS je predlog ministrstva ocenil za ustreznega, saj bo Slovensko vojsko umestil tja, kjer bi morala biti že pred leti.

Po slabih treh urah postopkovnih zapletov in razprave so članice in člani odbora vendarle prešli na vsebinski del razprave o omenjenem predlogu zakona, ki pa je postregel z bolj ali manj podobnimi stališči predstavnikov poslanskih skupin.

Obrambni minister je med drugim poudaril tudi, da je od tega predloga zakona odvisno dolgoročno preživetje SV. Med predvidene investicije so po njegovih besedah uvrstili tiste, ki so resnično nujne, med drugim tudi osebno opremo vojakov in posodobitev infrastrukture oziroma vojašnic.

"Če vojsko želimo imeti, jo je treba primerno opremiti," je poudaril Tonin in dodal, da je predlog tudi medresorsko usklajen. Obenem pa je zavrnil očitke, da vlada namerava izdatno vlagati v vojsko na račun vlaganja v zdravstvo. Kot je poudaril, ne gre za vlaganje v vojsko namesto v zdravje, pač pa v oboje. Spomnil je, da je ravno obrambni resor v kriznih letih plačal najvišjo ceno.

Načelnik Generalštaba SV Robert Glavaš je potrdil, da investicij v SV zadnjih 12 let praktično ni bilo - ne v opremo ne v infrastrukturo ne v kader. Kot načelniku generalštaba je za takšne investicije gotovo zainteresiran, saj je le tako mogoče še izvajati naloge, opredeljene v strateških dokumentih, obenem pa še izboljšati podobo vojske v javnosti.

Do predvidenih investicij so zlasti kritični v Levici. Poslanec Kordiš je večkrat opozoril, da tu ni govora o SV, pač pa o nabavi orožja, namenjenega zavezništvu Nato. Njegov poslanski kolega Primož Siter je opominjal na krizo v zdravstvu in v domovih za starejše občane, kamor bi bilo po njegovem mnenju bistveno bolj smiselno investirati. Prav tako so v Levici poudarjali, da Slovenija ni vojaško ogrožena.

Poslanec SAB Marko Bandelli pa je bil kritičen do poteze vlade, ki je v rebalansu proračuna vojski vzela več kot 30 milijonov evrov, s posebnim zakonom pa ji zdaj želi nameniti več kot 100 milijonov evrov vsako leto. S takšnim zakonom bi v prihodnjih letih za kar 780 milijonov evrov "obremenili državljane", je pojasnil. Samo Bevk iz SD pa je dejal, da se potreb po modernizaciji SV zaveda, vendar pa je do predloga zadržan, tudi zaradi krize z epidemijo.

Rudi Medved iz LMŠ je vladi očital neuresničljivost predlaganih rešitev, načrte obrambnega ministrstva pa označil kot "skakanje na glavo v prazen bazen". Njegov poslanski kolega Robert Pavšič je sicer še pred potrditvijo predloga zakona dejal, da je v postopku zakon, ki ne bo uresničljiv, saj še ni proračunskih dokumentov za prihodnje leto.

Nasprotno so v koaliciji zagotavljali, da ni dilema zdravstvo ali varnostni sistem. Andrej Černigoj iz NSi je zagotovil, da bo vlada poskrbela za eno in za drugo. Poslanec SDS Branko Grims pa je dodal, da je investicija v varnost hkrati razvojna investicija. Slovenija vojsko po besedah Grimsa potrebuje zaradi svojega razvoja, zaradi svoje varnosti, zato, da se ljudje počutijo varne. Boji pa se, da niti predvidena sredstva še ne bodo zadoščala.

Gregor Perič iz SMC je opozoril, da se je varnostno področje v zadnjih letih sistematično zanemarjalo, in se vprašal, komu je v interesu, da so te strukture šibke. Poudaril je, da si ne želi živeti v državi, kjer temu področju ne bi dajali zadostnega poudarka, in napovedal, da bodo v SMC predlog podprli.

Minister za obrambo Tonin je sicer že junija, ko je odbor za obrambo prvič razpravljal o omenjenem predlogu, poudaril, da je 780 milijonov, kolikor bi jih namenili SV, "minimum od minimuma, če želimo, da ta preživi". Sredstva za obrambo so se od leta 2010 po ministrovih besedah drastično manjšala. SV je poleg tega v tem času izgubila približno 1000 pripadnikov, zato je treba stvari zastaviti občutno drugače, je pozval.

"Treba se bo odločiti, ali smo za SV ali ne," je poudaril že v takratni razpravi in odgovarjanju na kritike Levice. V omenjeni stranki predlogu finančne injekcije v vojsko še naprej ostro nasprotujejo. Tako so 24. avgusta v parlamentarno obravnavo vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o tem vprašanju. Ker pa je bila nujna seja odbora za obrambo, na kateri bi opravili drugo obravnavo zakonskega predloga, sklicana že za danes, so v torek predlagali umik točke z dnevnega reda seje. Menili so namreč, da bi morali prej opraviti širšo javno razpravo o investicijah v oborožitev.

Nazadnje so se v proceduro vključili še v opozicijski LMŠ, kjer so v sredo vložili predlog, naj odbor opravi še javno predstavitev mnenj o predlogu zakona. A to se ni zgodilo.