Ob mednarodnem dnevu žensk nekaj zanimivih dejstev o Slovenkah

Ob mednarodnem dnevu žensk 2021 Združeni narodi izpostavljajo vlogo žensk na vodstvenih položajih v "covidnem svetu". Pandemija covida-19 je posegla v vse pore življenja in ženske so nase še bolj prevzele breme usklajevanja kariere z družinskim življenjem, pravijo v Sursu.

V letu 2019 na ozemlju Slovenije število moških prvič preseglo število žensk

V letu 2019 je prvič v 160-letni zgodovini, odkar imamo zanesljive podatke o številu prebivalcev na ozemlju Slovenije, število moških preseglo število žensk. V Evropski uniji ni prav veliko držav, kjer je žensk manj kot moških (poleg Slovenije še Luksemburg, Malta in Švedska). Žensk je v Sloveniji manj kot moških do 61 leta starosti, po tej starosti pa številčno prevladujejo.

Na vodilnih mestih ženske še vedno v manjšini, a se delež počasi povečuje

Ženske predstavljajo malo manj kot polovico delovno aktivnega prebivalstva. V 4. četrtletju 2020 jih je bilo delovno aktivnih 449.000, od tega je bilo 90 % zaposlenih, 10 % pa samozaposlenih in pomagajočih družinskih članic. Skoraj polovica delovno aktivnih žensk je imela terciarno izobrazbo. Delovno aktivnih moških s tako izobrazbo je bilo nekaj več kot četrtina.

Na vodilnih mestih so ženske še vedno v manjšini, vendar se njihov delež tudi v tej skupini počasi povečuje. Po podatkih mednarodno primerljivega raziskovanja Aktivno in neaktivno prebivalstvo je bilo v Sloveniji v letu 2019 med menedžerji in menedžerkami 40 % žensk. S tem podatkom se je Slovenija med preostalimi članicami EU-28 uvrstila na četrto mesto (za Latvijo, Poljsko in Švedsko).

Delež delovno aktivnih žensk, ki običajno ali včasih delajo od doma, EU-28, 2019

V letu 2019 v Sloveniji od doma delalo 20 % delovno aktivnih žensk

Pomemben vidik usklajevanja poklicnega in družinskega življenja je delo z delovnim časom, krajšim od polnega, pa tudi možnost opravljanja dela od doma. V Sloveniji je leta 2019 od doma delalo 20 % delovno aktivnih žensk, kar nas je uvrstilo malo nad povprečje celotne EU. V Evropski uniji je leta 2019 običajno ali včasih od doma delalo 16 % delovno aktivnih žensk, največ na Nizozemskem in Švedskem (več kot tretjina), najmanj pa v Bolgariji (1 %) in Romuniji (2 % delovno aktivnih).  

Ženske z dela najpogosteje odsotne zaradi dopusta, bolezni ali poškodbe ter materinskega dopusta

V "običajnih" razmerah je med ženskami največ odsotnosti z dela zaradi dopusta, bolezni ali poškodbe ter zaradi materinskega oz. starševskega dopusta. Kategorija "čakanje na delo" je bila v obdobju pred pandemijo in v času nekoliko sproščenih ukrepov za zajezitev epidemije v 3. četrtletju 2020 bolj izjema. Od vseh delovno aktivnih žensk, ki so bile v tem času odsotne z dela, jih je bilo namreč "na čakanju" 4 %.

V prvem valu epidemije je bilo med aprilom in junijem 2020 na čakanju na delo nekaj manj kot polovica vseh delovno aktivnih žensk, ki so bile takrat z dela odsotne iz različnih razlogov. V 4. četrtletju 2020, v drugem valu epidemije, je bil njihov delež znova večji: na čakanju na delo je bilo 27 % z dela odsotnih delovno aktivnih žensk. Tudi v tem četrtletju je bil to, tako kot v 2. četrtletju 2020, najpogostejši razlog za odsotnost z dela.

Delovno aktivne, odsotne z dela, glede na razlog odsotnosti, Slovenija, četrtletno, 2018–2020 

Slovenija v vrhu med državami z delovno aktivnimi ženskami, ki imajo dva otroka

Med starejšimi od 19 let so tri od štirih mame, med temi pa je največ takih, ki so mame dvema otrokoma. Primerjali smo stopnje delovne aktivnosti žensk, starih od 15 do 64 let, z dvema otrokoma v evropskih državah in ugotovili, da je bila Slovenija leta 2019 med vsemi članicami EU-28 prav v vrhu. V 2019 je bilo v Sloveniji delovno aktivnih 88 % žensk z dvema otrokoma, sledila je Švedska s 87 %.

Stopnja delovne aktivnost je v Sloveniji visoka tudi med ženskami z enim ali tremi in več otroki. Tudi po vrednosti teh dveh podatkov sodi Slovenija med prve tri države članice EU.

Delež delovno aktivnih med ženskami, starimi od 15 do 64 let, z dvema otrokoma, EU-28, 2019

Tretjina delovno aktivnih žensk v Evropski uniji, ki skrbijo tudi za družino, po njihovi oceni iz leta 2018 ni imela večjih težav pri usklajevanju dela in družinskega življenja. Med preostalimi, ki pa so se pri tem srečevale z določenimi preprekami, jih je imelo v večini držav, tudi v Sloveniji, največ težave zaradi nepredvidljivega urnika dela.

Brezposelnost pri ženskah višja kot pri moških

Stopnja brezposelnosti med ženskami je tudi v zadnjem času – tako kot v običajnih razmerah v prejšnjih letih – nekoliko višja kot med moškimi. V 4. četrtletju 2020 je bilo brezposelnega 5,7 % aktivnih žensk in 4,6 % aktivnih moških.

Stopnja brezposelnosti, Slovenija, četrtletno, 2018–2020

Družabna omrežja uporabljal večji delež žensk kot moških

V letu 2020 so digitalizacija, spletno komuniciranje in uporaba interneta dobili še večji pomen. V 1. četrtletju 2020 (ko epidemija covida-19 še ni dodobra spremenila našega življenja in navad) je internet redno uporabljalo 86 % žensk, starih od 16 do 74 let (87 % moških). Vsak dan ali skoraj vsak dan je internet uporabljalo 77 % žensk, starih od 16 do 74 let (75 % moških). Internet je postal nepogrešljiv za delo od doma. Zelo se je povečalo tudi spletno nakupovanje. Leta 2010 je vsaj en spletni nakup opravilo manj kot tretjina žensk, starih od 16 do 74 let, leta 2020 je bilo takih že 67 % (69 % moških).

Pametne telefone je v 1. četrtletju 2020 uporabljalo 78 % žensk, starih od 16 do 74 let. Med moškimi je bil delež uporabnikov pametnih telefonov le malo večji (81 %). Je pa več žensk kot moških pametne telefone uporabljalo za pošiljanje ali prejemanje e-pošte, brskanje po internetu in uporabo družabnih omrežij. Slednja je uporabljalo 70 % uporabnic pametnih telefonov (57 % moških).

Še nekaj dejstev o ženskah v Sloveniji

V Sloveniji živi 1.045.643 žensk (1. 7. 2020), njihova povprečna starost je 45,1 leta (kar je 3 leta več od povprečne starosti moških), njihova najpogostejša imena so Marija, Ana in Maja, med rojenimi od leta 2000 dalje pa Eva, Nika in Sara.

Deklica, ki se je leta 2019 rodila v Sloveniji, je lahko ob rojstvu pričakovala, da bo (ob enakih življenjskih razmerah) dočakala 84,2 leta (5,7 leta več kot v Sloveniji istega leta rojeni fantek). Leta 2019 je prvič rodilo 8.895 žensk.

Največ žensk v Sloveniji ima srednješolsko izobrazbo (45 %), 29 % pa je takih, ki imajo dokončano terciarno izobrazbo, tj. vsaj višješolsko stopnjo izobrazbe (med sto moškimi v Sloveniji je takih povprečno 20). Vsako leto diplomira več študentk kot študentov. Med ženskami je torej delež višje- ali visokošolsko izobraženih večji kot med moškimi, razen med starejšimi prebivalci.

Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih žensk v Sloveniji (po začasnih podatkih strukturne statistike plač za leto 2019) je znašala 1.790 evrov (111 evrov manj od povprečne plače moških).

Tveganju revščine so ženske večinoma izpostavljene v večji meri kot moški. Leta 2019 je bila stopnja tveganja revščine med ženskami 13-odstotna (med moškimi 10,9-odstotna). V Sloveniji so bile leta 2019 v najtežjem položaju ženske, stare 65 let ali več (z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, jih je živelo 23 %), zlasti tiste, ki so živele same (46,8 % pod pragom tveganja revščine). Večje razlike med ženskami in moškimi se kažejo že pri starosti 60 let ali več.

Vse podatke je pripravil Statistični urad Republike Slovenije.