Slovenija

80 let od srhljive zaprisege Hitlerju na Plečnikovem stadionu

Ljubljana, 20. 04. 2024 14.28 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Pred natanko 80 leti so na Plečnikovem stadionu plapolale nemška zastava s kljukastim križem, črna zastava zločinske SS in tedaj prepovedana slovenska zastava z grbom kranjske dežele. Bil je Hitlerjev rojstni dan in čeprav se je že napovedoval nemški poraz, so ljubljanski domobranci na stadionu za Bežigradom dvignili desnice. Pod okriljem domobranskega generala Leona Rupnika so prisegli Hitlerju in Tretjemu rajhu. Sramotni prizor, ki so ga pospremili z besedami zvestobe 'veliki Nemčiji', se je za vedno zapisal v slovensko zgodovino.

"Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu, kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj," se je glasila prisega Hitlerju in Tretjemu rajhu, ki je pred natanko 80 leti odmevala na ljubljanskem Plečnikovem stadionu.  

Prva domobranska prisega v Ljubljani se je po tihi maši, ki jo je za domobrance daroval škof Rožman, zgodila na Hitlerjev rojstni dan. Zbrali so se člani domobranskih enot iz okolice Ljubljane in člani policijskega korpusa Slovenskega domobranstva. Prisotne sta nagovorila domobranski general Leon Rupnik in gestapovski general SS Erwin Rösener, nato pa je zadonela nemška himna. 

SS je bila neusmiljena organizacija, ki jo je ustanovil sam Hitler. Je ena izmed  najbolj odgovornih enot za genocid nad milijoni Judov in drugih žrtev med holokavstom, saj so bili ravno pripadniki te organizacije brezobzirni vodje koncentracijskih taborišč. Njeni pripadniki so med drugo svetovno vojno zagrešili številne vojne zločine proti človeštvu. Po porazu nacistične Nemčije je Mednarodno vojaško sodišče v Nürnbergu razsodilo, da je SS zločinska organizacija. 

Ljubljanski domobranci so po prisegi prejeli priznanja ter značke, morali pa so podpisati izjavo v nemščini in slovenščini, v kateri so zagotovili, da so se prostovoljno priključili domobranskim enotam.  

Leon Rupnik se je tako v slovensko zgodovino za vedno zapisal kot tisti domobranski general, ki je leta 1944, ko se je že napovedoval nemški poraz, na stadionu za Bežigradom z dvignjeno desnico prisegel tretjemu rajhu in Adolfu Hitlerju. Prisego so pozneje poskušali njegovi zagovorniki relativizirati, češ da je izbral manjše zlo in da pravzaprav ni prisegel Hitlerju. A dejstva govorijo drugače – prisegli so na Hitlerjev rojstni dan, v prisegi omenili "vodjo velike Nemčije", v govoru prej pa je bilo jasno povedano, komu prisegajo.   

Domobranska zaprisega
Domobranska zaprisega FOTO: Posnetek zaslona

Hitlerju je Rupnik ostal zvest vse do konca, trdi zgodovinar Jože Pirjevec, kar dokazuje z njegovim pozivom Slovencem, naj se pridružijo domobrancem: "Naše domobranstvo, ki se bori hrabro in uspešno, drži ramo ob rami z nemškimi ter srbskimi in ruskimi narodnimi borci fronto naše domovine trdno v svojih rokah in  jih bo zvesto, žilavo in zagrizeno držalo tudi dalje." Objavljen je bil na prvi strani lista Slovenec dan potem, ko je Hitler storil samomor, poleg Rupnika pa je bil podpisan gestapovski general Erwin Rösener. "Pod nadzorom slednjega je Rupnik organiziral Slovensko domobranstvo in bil v tej zadolžitvi soodgovoren za zločine njegovih članov pa tudi za tragični konec, ki so ga storili," pojasni Pirjevec. 

Rupnikovo sodelovanje z okupatorjem, naprej italijanskim in nato nemškim, ima sicer korenine že v prvih letih vojne, mednarodno priznana jugoslovanska vlada v izgnanstvu mu je zato odvzela generalski čin. V komunizmu je videl večje zlo od nacizma in fašizma, že pred vojno je bil tudi izpričan antisemit. 

Leon Rupnik je bil le marioneta v rokah Nemcev, formalni poveljnik domobrancev je postal šele proti koncu vojne, ko je bil razplet že jasen. Kljub temu je postal in ostal osrednji simbol narodnega izdajstva in kolaboracije in s tem eden bolj osovraženih likov  v slovenski novejši zgodovini. Po vojni ga je tedanje vojaško sodišče spoznalo za krivega izdaje in sodelovanja z okupatorjem in 4. septembra 1946 so ga usmrtili.  

Slovensko vrhovno sodišče je obsodbo domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem obsojen na smrt s streljanjem, razveljavilo januarja 2020. Sodniki so tedaj presodili, da pet izmed enajstih očitanih dejanj iz obsodbe delno ali v celoti ni bilo obrazloženih. Slovensko Ustavno sodišče je sicer prejelo več ustavnih pritožb zoper razveljavitev obsodbe Leona Rupnika, ki ju je podalo več neposrednih in posrednih žrtev slovenskih kolaborantov s fašisti in nacisti. Tem so se pridružile še Judovska skupnost Slovenije, Zveza združenj borcev za vrednote NOB in Mestna občina Ljubljana.