80 let po osvoboditvi koncentracijskega taborišča Ljubelj

Kot je povedala Pirc Musarjeva, je ob številnih dosežkih v zgodovini človeštva ter razvoju vrednot, umetnosti, kulture, znanosti in tehnologije nepredstavljivo, kaj je človek še vedno sposoben narediti sočloveku. Boji se, da kljub vsem prizadevanjem še nismo dosegli civilizacijske ravni za trajen mir, vzajemno spoštovanje in sožitje v svetu, kar kaže dogajanje na številnih žariščih po svetu.

"Zato moramo vsak dan in vedno znova skrbno paziti, da se demokratične vrednote in pravne norme ne umaknejo manipulacijam, demagogiji in ksenofobiji. Spomin in opomin na vojne grozote ne smeta nikdar zbledeti. To je naša skupna odgovornost," je poudarila. Tako si želi, da spominski park taborišča Ljubelj ostane kraj miru, spokojnosti, spomina in pomnjenja, kjer se bodo srečevale različne generacije in učili prihodnji rodovi.

Tržiški župan Peter Miklič je spomnil, da je bil "Nikoli več!" jasen in močan vzklik po koncu druge svetovne vojne. Postal naj bi temelj naših vrednot, zakonov in skupne evropske prihodnosti, a z leti je začel bledeti, dokončno pa je izginil v spirali nasilja in brezčutnosti, v katero smo ujeti danes. "Danes je ta 'nikoli več' skoraj neslišen," je opozoril.

Morda je zato danes, kot je dejal Miklič, bolj na mestu še vedno boleč vzklik "J'accuse - obtožujem!", zapisan tudi na spomeniku, h kateremu so danes različne delegacije položile vence v spomin na žrtve. 

"Obtožujem tiste, ki z izkrivljanjem zgodovine in zlorabo spomina opravičujejo nasilje nad drugimi. Obtožujem tiste, ki v imenu interesov, moči ali koristi gledajo stran in molčijo. Obtožujem tudi nas vse, če se ne odzovemo, ko se rušijo temeljne človeške vrednote," je poudaril župan.

Zato se je danes predsednici zahvalil za njeno jasno sporočilo v Evropskem parlamentu. "Dejanja je treba poimenovati s pravim imenom in izreči na glas, pa naj bo to genocid, kateremu smo trenutno priča v Gazi, ali pa zločini, ki so jih izvrševali med drugo svetovno vojno ali po njej. Za nobenega od teh zločinov ni opravičila ne v imenu naroda, ne vere, ne v nacionalnem in mednarodnem pravu, ne v zgodovinskih pričevanjih, ne v mitih ali legendah," je dejal.

V delovnem taborišču Ljubelj, ki je predstavljalo eno od 49 podružnic koncentracijskega taborišča Mauthausen, je med letoma 1943 in 1945 trpelo okoli 2000 internirancev 13 evropskih narodov, ki so v izredno težkih razmerah gradili predor za izboljšanje prometnih poti nemške vojske do Jugoslavije. Vsakoletna slovesnost pa ne služi le kot opomin in kot spomin na človeško trpljenje, temveč tudi na človeško solidarnost.

"Žičnata ograja in sistematično nasilje nacistov nista uspela pregnati dobrote iz človeških src. Tako kot v mnogih krajih po Sloveniji je tudi na Ljubelju svetlobo in žarek upanja prinašala pogumna ter nesebična pomoč lokalnega prebivalstva. Ponujena roka je bila roka človečnosti, plemenitosti in solidarnosti," je v svojem govoru izpostavila Pirc Musarjeva. Ob tem je dodala, da smo Slovenci v svoji viharni zgodovini neštetokrat dokazali, da nevidnih niti človeških src ne more pretrgati nobena zlonamerna sila.

Današnje slovesnosti so se udeležili številni predstavniki združenj in odborov žrtev vojnega nasilja ter domoljubnih in veteranskih organizacij, veleposlaniki in drugi predstavniki diplomatskega zbora ter tudi nekateri vidni politični predstavniki. Med zbranimi je bila med drugim predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.