81 let po tragediji: ali smo danes bližje jedrskemu spopadu kot kadarkoli prej?

6. avgusta 1945 so prebivalci Hirošime prvič zagledali dve sonci, eno na nebu in drugo, ki je bila prva atomska bomba "Little boy". Tri dni kasneje je še odjeknila bomba "Fat man" v štiristo kilometrov oddaljenem mestu Nagasaki. Bombi sta sicer pospešili konec 2. svetovne vojne, a za vedno spremenili svetovno politiko in vojaško oboroževanje. In ali smo se kaj iz tega tragičnega dogodka naučili? "Najboljša prispodoba za to, v kakšnem času živimo, je to, da petintrideset let po koncu hladne vojne nimamo niti enega mednarodno-pravnega zavezujočega dokumenta, ki bi omejeval ali zmanjševal jedrsko oboroževanje," odgovarja Klemen Grošelj. Čeprav je še vedno v veljavi pogodba o neširjenju jedrskega orožja iz leta 1968, je dvostranski sporazum Novi Start med Rusijo in Združenimi državami Amerike prenehal veljati v začetku letošnjega leta. "Sedaj smo prepuščeni dobri volji velikih svetovnih sil," še dodaja sogovornik.

"Smo v času, ko se verjetnost uporabe jedrskega orožja povečuje. Pri tem moramo ločiti dve ravni – prva je strateška jedrska oborožitev, kjer gre za medcelinske rakete, ko gremo v jedrsko izmenjavo in lahko pomeni konec civilizacije, kot jo poznamo. Druga pa je taktično jedrsko orožje, ki postaja vedno bolj pomembno tudi v evropskem okolju," pravi nekdanji evropski poslanec, ki tudi opozarja na ameriško skladišče Aviano v bližini Slovenije, kjer hranijo prostopadajoče jedrske tarčne bombe. Več kot pol stoletja po prvi uporabi jedrskega orožja so bombe danes neprimerljivo močnejše. Bomba "Litle boy" z močjo 15 kiloton bi danes v primerjavi z najmočnejšo preizkušeno "Carsko bombo" z močjo 100 megaton predstavljala le taktično orožje.

Kje pa je po mnenju sogovornika največje tveganje za uporabo jedrskega orožja? "Največjo grožnjo predstavljata avtonomna umetna inteligenca in jedrsko orožje. To je nekaj, o čemer se ne govori. A najbolj tvegano območje je trenutno v Aziji," meni. Prihaja tudi do pojava, ko vedno več držav, ki še nimajo jedrskega orožja, razmišlja o njegovem razvoju. Izmed devetih svetovnih držav, ki imajo to orožje, sta dve v Evropi, to sta Francija in Združeno kraljestvo. A o njem razmišlja tudi Nemčija, na azijski celini pa tudi Japonska in Južna Koreja.

Kaj je torej nevarnejše? Da ima večino svetovnega jedrskega orožja le nekaj držav ali da jedrsko orožje poseduje vedno več držav? "Najbolj nevarno je, ko imamo tekmovanje velikih sil, ki je nekontrolirano. Države se med sabo gledajo in v skrbi za svojo varnost povečujejo vlaganja v obrambo in jedrskega orožja," skrbi Grošlja, saj se tako lahko poruši globalno ravnovesje, mednarodno pravo pa preneha veljati.