9 stvari, ki vam jih prinaša pokojninska reforma

Zaradi staranja prebivalstva se v Sloveniji znižuje razmerje med številom zaposlenih, ki plačujejo prispevke v pokojninsko blagajno, in številom uživalcev pokojnin. Ta trend se bo nadaljeval tudi v prihodnosti, saj bo delež starejših od 65 let v naslednjih desetletjih znatno narasel. Pokojninska reforma je zato nujna, če želimo, da bodo pokojnine zagotovljene tudi prihodnjim generacijam.

Reforma ohranja načelo solidarnosti za tiste z nižjimi dohodki in hkrati krepi pravičnost, saj prinaša večjo povezavo med delom in višino pokojnine. Pokojnine bodo v povprečju odmerjene za osem odstotkov višje kot do zdaj, za tiste z najnižjimi dohodki celo za več kot deset odstotkov. S spremembo referenčnega obdobja, ki bo od leta 2028 dalje postopoma zajelo večji del delovne dobe, se bo zmanjšal vpliv nihanj v plači.

Pokojnina bo po novem znašala približno 70 odstotkov povprečja plač. To je razmerje, ki omogoča tako dostojnost pokojnin kot tudi stabilnost pokojninske blagajne, in v večji meri upošteva dejansko plačane prispevke, zaradi česar je tudi bolj pravično.

Odmerni odstotek si bo mogoče zvišati, in sicer za:

- ostajanje v aktivnosti po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe: za do devet odstotnih točk v prvih treh letih dodatne aktivnosti, nato za 1,6 odstotne točke za vsako leto (za 43 let pokojninske dobe bo odmerni odstotek od leta 2035 dalje znašal 79 odstotkov); velja tudi za zavarovance, ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe, niso pa še izpolnili starostnega pogoja;

- skrb za otroka v prvem letu: za 1,6 odstotne točke za vsakega otroka, pri čemer število otrok ni omejeno starš (če starš tega ni uveljavljal za nižanje starostne meje);

- služenje obveznega vojaškega roka: za do 2 odstotni točki (če ne bo uveljavljal služenja za nižanje starostne meje).

V mnogih državah, kot so Nizozemska, Švedska ali Danska, se upokojitvena starost že danes dviga proti 70. letu ali celo višje, z zahtevanimi od 42 do 45 leti delovne dobe za upokojitev brez odbitkov. Slovenija ima eno najnižjih starosti za upokojitev v Evropski uniji. Ženske se v povprečju upokojujejo nekaj pred 62. letom, moški pa nekaj mesecev pred 63. letom starosti.

Reforma postopoma zvišuje starostno mejo, a ohranja pogoj 40 let pokojninske dobe za zgodnejšo upokojitev brez odbitkov, kar je med najugodnejšimi pogoji v Evropi. Starostno mejo si bodo lahko znižali tisti, ki so delali pred 20. letom starosti, so skrbeli za otroka v prvem letu njegovega življenja ali so služili obvezni vojaški rok. Sistem ostaja socialno občutljiv in življenjsko realen.

Dvig starostne meje za upokojitev s 60 let na 62 let (s 40 leti pokojninske dobe) in s 65 let na 67 let (z vsaj 15 leti zavarovalne dobe), bo postopen, po tri mesece letno do vključno leta 2035. Starostni meji se bosta začeli zviševati po prehodnem obdobju, leta 2028. Starostno mejo si bo mogoče znižati, in sicer za:

- delo pred 20. letom: starostna meja se zniža za celotno obdobje dela oziroma vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 20. letom.

- skrb za otroka v prvem letu: Tisti od staršev, ki je v večji meri koristil nadomestila iz naslova starševstva (v primeru izrabe enakega števila dni, ugodnost uveljavlja ženska) in ni uveljavljal skrbi za otroka za nižanje starostne meje, lahko uveljavlja višji odmerni odstotek, in sicer 1,6 odstotne točke za vsakega otroka, pri čemer število otrok ni več omejeno na tri otroke. Ob sporazumnem dogovoru lahko dodatni odmerni odstotek uveljavi moški, ne glede na pogoj uživanja nadomestila iz naslova starševstva.

- služenje obveznega vojaškega roka: Zavarovanci in zavarovanke, ki so služili obvezni vojaški rok, lahko znižajo starost za 2/3 obdobja služenja vojaškega roka.

Spodnjo starostno mejo lahko ženske znižajo največ z 62 let na 57 let (torej za 5 let), moški pa na 58 let (za 4 leta), kot doslej. Zgornjo mejo lahko tako ženske kot moški znižajo največ s 67 na 63 let.

Za večjo sorazmernost med plačanimi prispevki in višino pokojnine in s tem večjo pravičnost pri izračunu reforma postopno podaljšuje obdobje za izračun pokojninske osnove (referenčno obdobje) z zdajšnjih 24 najboljših zaporednih let na 40 let, od katerih se odšteje pet najslabših let, ki niso nujno zaporedna. Spremembe bodo uvedene postopoma od leta 2028 do 2035 – vzporedno z višanjem odmernih odstotkov in daljšanjem starostnih meja za upokojitev.

Pri tem reforma v korist zavarovancev določa, da se bo za obdobje prejemanja na primer nadomestila za brezposelnost kot osnova za izračun pokojnine upoštevala plača, ki jo je imel zavarovanec pred začetkom prejemanja nadomestila. V času prejemanja starševskega nadomestila in dela s skrajšanim delovnim časom zaradi skrbi za otroka se bo dohodek preračunal na polni delovni čas.

Reforma krepi zaščito najbolj ranljivih, prejemnikov invalidskih, vdovskih in družinskih pokojnin. Zanje se bo pokojnina zvišala. Odmerni odstotek za vdovsko pokojnino se že z naslednjim letom (2026) zvišuje z zdajšnjih 70 odstotkov na 75, leto kasneje (2027) pa na 80 odstotkov. To pomeni večjo varnost za tiste, ki so do zdaj po smrti partnerja pogosto ostali z zelo nizkimi prihodki. Za družinske pokojnine pa bo odmerni odstotek v letu 2027 za enega družinskega člana znašal 80 odstotkov, za dva člana 90 odstotkov, za tri ali več pa 100 odstotkov osnove.

Socialni položaj invalidov, tako novih kot tudi zdajšnjih, krepimo tako z višjimi pokojninami in nadomestili kot z bolj ugodnimi pravili pri odmeri. Po novem se bo prišteta doba računala tako, da bosta upoštevani dve tretjini obdobja od nastanka invalidnosti do 67. leta starosti. S tem bo bolje priznana delovna in življenjska pot posameznika. Najnižja invalidska pokojnina se bo leta 2026 zvišala za 22 odstotkov, znašala bo 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove. S tem bodo pridobili tudi kmetje, ki so bili doslej pogosto v slabšem položaju. Tudi za tiste, ki so postali invalidi zaradi bolezni ali nesreče zunaj dela, se bo odmera pokojnine postopoma do leta 2029 zvišala z 41 na 50 odstotkov osnove. Invalidske pokojnine bodo v povprečju višje za okoli osem odstotkov, saj bo na njihovo višino vplival tudi višji splošni odmerni odstotek (70 odstotkov).

Reforma poleg višjih invalidskih pokojnin prinaša tudi hitrejše postopke. Poenostavljen začetek poklicne rehabilitacije bo omogočil invalidom lažjo in hitrejšo vrnitev v delovno okolje, če bo to zanje mogoče in varno. Za invalide II. in III. kategorije, ki so že dopolnili 62 let in so dolgo prejemali nadomestila, je uvedena možnost samodejne upokojitve, brez dodatnih zapletenih postopkov.

Usklajevanje pokojnin se spreminja skladno z dogovorom s predstavniki upokojencev – Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Sindikata upokojencev Slovenije (SUS) – in prinaša bolj uravnoteženo rast pokojnin. Do zdaj je uskladitev pokojnin v 60 odstotkih temeljila na rasti povprečne plače in v 40 odstotkih na inflaciji. Po novem se bo do leta 2035 uporabljala formula 50 : 50 – polovica uskladitve bo odvisna od rasti plač in polovica od inflacije. Nato bo uskladitev postopoma v večji meri vezana na inflacijo.

K večji socialni varnosti upokojencev prispeva tudi uvedba zimskega dodatka. Ta bo enako kot letni dodatek izplačan vsako leto in ga bodo prejeli vsi upokojenci, ki bodo upravičeni tudi do letnega dodatka. Izplačan bo že letos, skupaj s pokojnino za november, in sicer v višini 150 evrov. V naslednjih letih se bo znesek zviševal za 20 evrov letno, tako da bo leta 2030 znašal 250 evrov. Potem se bo usklajeval z rastjo cen življenjskih potrebščin, kar pomeni, da pokojnine ne bodo zaostajale za življenjskimi stroški. Zimski dodatek ne bo štel kot dohodek pri uveljavljanju socialnih pravic. Sredstva bo zagotavljala država iz proračuna.

Upravičenci do varstvenega dodatka in njihovi otroci se bodo razveselili novosti, da se pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka ne bo več preverjalo, ali lahko polnoletni otroci preživljajo vlagatelja za varstveni dodatek. Polnoletnim otrokom tako ne bo več naložena odgovornost, da finančno pomagajo staršem, če ti uveljavljajo pravico do varstvenega dodatka, saj je to pogosto pomenilo, da se je revščina prenašala med generacijami. Enako bo veljalo pri denarni socialni pomoči ter pri pravici do plačila zdravstvenih prispevkov, če bo vlagatelj hkrati z varstvenim dodatkom uveljavljal oziroma bo upravičen do teh pravic.

Do varstvenega dodatka bodo lahko ob izpolnjevanju vseh zakonsko določenih pogojev upravičeni trajno nezaposljivi ali trajno nezmožni za delo ter nezaposleni, ženske, starejše od 63 let, moški, starejši od 65 let, poleg tega pa tudi uživalci starostne, predčasne, invalidske in vdovske pokojnine.

Novost je tudi, da bodo centri za socialno delo upravičenost do varstvenega dodatka podaljševali po uradni dolžnosti, kar pomeni, da bo treba po novem vlogo zanj oddati samo enkrat.

Reforma tako tudi na tem področju prinaša večjo socialno varnost za starejše in invalide, enostavnejši postopek, pa tudi manj bremen za njihove polnoletne otroke.

Reforma je pomemben korak k dostojnejšim pokojninam, ob tem, da se sistem ne bo zrušil pod težo demografskih sprememb. Spremembe se bodo uvajale postopoma, večinoma od leta 2028 do 2035, razen tiste, ki bodo že v letu 2026 izboljšale položaj najbolj ranljivih. Tako bo imel sistem dovolj časa za prilagoditev.

Reforma se je oblikovala v dolgotrajnem in vključujočem socialnem dialogu. Podprlo jo je šest od sedmih sindikalnih central, delodajalci in upokojenci.

Naročnik oglasne vsebine jeUrad vlade Republike Slovenije za komuniciranje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.