17 tekočih kilometrov gradiva, najstarejši dokument iz leta 1246

V letu 2023 Pokrajinski arhiv Maribor (PAM) obeležuje 90 let formalnega zbiranja, hranjenja in varovanja arhivskega gradiva. 29. aprila 1933 je bil namreč sprejet Poslovnik Banovinskega arhiva v Mariboru, ki se je sprva nahajal v prostorih mariborskega gradu. S tem je bila ustanovljena arhivska institucija z nalogo ohranjanja arhivskega gradiva na območju Štajerske, Koroške in Prekmurja.

"A korenine segajo precej dlje," je na današnji novinarski konferenci uvodoma razložila direktorica PAM Nina Gostenčnik. Tradicija zbiranja, ohranjanja in varovanja arhivskega gradiva na območju PAM je namreč mnogo starejša kot sama institucija. Leta 1903 so slovenski izobraženci v Mariboru ustanovili Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko, katerega idejni vodja je bil dr. Franc Kovačič.

Pod njegovim vodstvom je društvo vzpostavilo trdne znanstvene temelje tako za kasnejšo Univerzitetno knjižnico Maribor kot tudi za arhiv in Pokrajinski muzej Maribor. Že ob ustanovitvi so društveni odborniki sklenili, da bodo začeli zbirati arhivsko gradivo zasebne provenience, predvsem zapuščine štajerskih kulturnih delavcev, navajajo v PAM. Leta 1909 so sprejeli odločitev, da bodo arhivsko gradivo tudi publicirali. Prvi društveni arhivar je bil umetnostni zgodovinar dr. Avguštin Stegenšek, osnovo arhivske zbirke pa je predstavljal dar Mateja Slekovca, prvega društvenega predsednika. Obsežni osebni fondi vseh treh omenjenih začetnikov načrtnega znanstvenega dela med štajerskimi Slovenci, hranjeni v PAM, danes predstavljajo neprecenljivo kulturno zapuščino.

Po priključitvi muzeju skoraj ugasnil, danes s 17 tekočimi kilometri gradiva

Leta 1941 je arhiv prenehal obstajati kot samostojna ustanova, kot oddelek so ga priključili mariborskemu muzeju. Njegove strokovne aktivnosti so takrat skoraj ugasnile. Kot samostojna arhivska kulturna ustanova je bil obnovljen šele v začetku leta 1952 z nazivom Državni arhiv LRS – podružnica Maribor. Leta 1963 je mariborski arhiv s statutom dobil svoj današnji naziv in še danes enako pristojno območje.

"V letošnjem letu lahko torej obeležujemo dva jubileja: 90-letnico ustanovitve arhiva in 120-letnico organiziranega zbiranja arhivskega gradiva," so ponosni mariborski arhivarji.

"PAM je danes drugi največji regionalni muzej v Sloveniji, pokriva 13 upravnih enot," razloži Gostenčnikova. Nahaja se na Glavnem trgu 7 v Mariboru in ima tri enote – poleg mariborske še Enoto za koroško območje v Ravnah na Koroškem in Enoto za Prekmurje v Murski Soboti. 20 zaposlenih skrbi ne samo za hrambo gradiva, pač pa tudi za pridobivanje tega pri samih ustvarjalcih, na primer bolnišnicah, občinah, šolah in vrtcih. Samo mariborska enota se ponaša s kar 17 tekočimi kilometri arhivskega gradiva, ki priča o zgodovini območja, za katerega je arhiv pristojen.

V letu 2023 so se v PAM odločili, da bodo visok jubilej obeležili s številnimi dogodki. Eden od največjih je priprava velike razstave z naslovom Knjige v arhivu – v službi človeka. Ta bo pozornost namenila posebni vrsti arhivskega gradiva – knjigam. "Mi hranimo predvsem knjige, ki nimajo založnika in jih na trgu ni mogoče kupiti," pravi direktorica. "Če na primer izgubiš šolsko spričevalo, pri nas pobrskamo po listinah in izdamo duplikat potrdila o zaključenem šolanju," ponazori. Tukaj se najdejo tudi rojstne, davčne, zemljiške knjige in podobno. Razstava bo predvidoma na ogled od junija.

V Mariboru novo razstavišče, v Pomurju selitev na drugo lokacijo

Konec marca načrtujejo tudi odprtje prenovljenih prostorov na Glavnem trgu 6 in 7. V pritličju stavb so namreč v letih 2021 in 2022 prenovili dva razstavna prostora s predavalnico, na novo lokacijo se seli sprejemna pisarna z manjšo čitalnico. V povsem nove prostore se seli tudi murskosoboška, pet milijonov evrov vredna enota.

"Oktobra pa pripravljamo svečano akademijo ob 90-letnici kot poklon zbiranju arhivskega gradiva," še dodaja Gostenčnikova.

Kaligrafske in restavratorske delavnice, digitalizacija celotnega fonda Zgodovinskega društva Maribor ...

"Ker se zavedamo pomena kulturne vzgoje, skozi vse leto organiziramo številne oglede, predstavitve in delavnice za šolarje," pa ostale, redne projekte opisuje arhivistka Špela Valadžija. PAM v povprečju letno tako obišče okoli 1700 učencev, dijakov, študentov in drugih posameznikov, ki jim predstavijo delo arhiva in arhivistov, zanje pripravljajo tematske delavnice, kjer se lahko preizkusijo v raziskovanju, pisanju s kaligrafskimi peresi in izdelavi pečatov.

"Čedalje bolj se trudimo povezovati z drugimi kulturnimi ustanovami v mestu in regiji," pa ob tem pove arhivistka Mojca Kosi. V letošnjem letu zato pripravljajo že 45. mednarodno konferenco Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja. Tudi letos bo ta potekala v Radencih, v treh dneh jo običajno obišče več kot 250 udeležencev. "Prihajajo tudi iz Kostarike, ZDA, namenjena je predajanju izkušenj arhivskih strokovnjakov mlajšim, pa tudi starejšim kolegom," razlaga Kosijeva.

V lanskem letu so v arhivu v celoti digitalizirali vso gradivo Zgodovinskega društva Maribor in fond Franc Kovačič. Digitalizirane dokumente bodo letos objavili na spletu in tako raziskovalcem omogočili neomejen dostop tudi izven delovnega časa arhivske čitalnice. Kot poudarja Kosijeva, je gradivo obeh fondov namreč zelo iskano. "Prej je bilo na voljo le iz arhivskih škatel, zdaj ga bomo objavili v virtualni arhivski čitalnici, oba fonda pa bosta tako prosto dostopna komur koli in kadar koli."

Izdaja 50. zvezka Gradiva za zgodovino Maribora 

V letu 2023 bo izdan že 50. jubilejni zvezek Gradiva za zgodovino Maribora, ki ga bo pripravil doc. dr. Gregor Antoličič z naslovom Zdravnik med obema vojnama – spomini dr. Ivana Jurečka na obdobje med letoma 1914 in 1945. Spomine Ivana Jurečka hranijo v PAM, njegovi zapisi pa so zanimivi predvsem zato, ker obsegajo zgodovinski lok v izjemno prelomnem času od začetka prve svetovne vojne in medvojnega obdobja vse do konca druge svetovne vojne.

Omenjena publikacija je sicer namenjena ravno objavam arhivskega gradiva, so pa zadnje številke že dostopne tudi na spletu.

Pet razstav in povezovanje s starostniki

Načrtujejo tudi pet večjih razstav, poleg teh si v arhivu prizadevajo za postavitve po samem mestu. "Potekajo že dogovori z mariborskim Zavodom za turizem, da bi eno teh postavili na Glavnem trgu," pravi direktorica Gostenčnikova. Poleg največje Knjige v arhivu – v službi človeka v sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve Maribor pripravljajo razstavo 110 let začetka izgradnje Hidroelektrarne Fala, z Mariborsko knjižnico 60 let Festivala Kurirček ter dve ob pomembnejših mariborskih mejnikih: 60 let izgradnje Titovega mostu in razstavo 110 let mariborskega Glavnega mostu.

Glavni most, ki ga danes imenujemo tudi Stari most, je pred 110 leti veljal za arhitekturni biser tistega časa ne samo v mestu Maribor, ampak v celotni Avstrijski monarhiji. Iz bogatih arhivskih zbirk PAM je razvidno, da je izgradnja mostu občutno spremenila podobo mesta v tistem času, nanjo pa vpliva še danes. Njegov namen se je od zgraditve do danes precej spremenil – če je bil tedaj nujno potreben za promet in povezovanje obeh bregov Drave, danes ob obilici drugih mostov njegova prvotna funkcija ni med najpomembnejšimi. Je pa s časom postal pomemben del mestne kulturne in gradbene dediščine ter ena razpoznavnih znamenitosti Maribora, v sporočilu za javnost navajajo v arhivu.

Med dejavnostmi, ki so v arhivu novost, pa je povezovanje z enim od domov za starejše. Projekt so poimenovali Na pot do starostnikov, na tem področju pa – tako direktorica – orjejo ledino. Tudi njim bi namreč prek delavnic in razstav želeli približati svoje delo in pomembno gradivo, ki ga čuvajo.

Na vprašanje, kako je s preteklo načrtovano selitvijo mariborske enote arhiva, predvidoma na lokacijo ob Parku mladih, pa v PAM odgovarjajo, da je ta padla v vodo. "Prenos parcel, ki so v lasti Ministrstva za vzgojo in izobraževanje na kulturno ministrstvo, ni stekel, prav tako bi tam bilo treba zgraditi povsem novo stavbo, za kar pa ni bilo sredstev," pojasnjuje Gostenčnikova. Ena od možnosti se je nakazala na Teznem, a se je vmes 'zgodila' investicija v Murski Soboti. Tam so bili novi prostori prepotrebni, saj tudi njihova enota hrani več kot osem tekočih kilometrov gradiva. Je pa pri tovrstnih investicijah in selitvah treba gledati dolgoročno, po besedah direktorice PAM vsaj 30 let vnaprej in računati, da bo kapacitet oziroma prostora dovolj.