99 sekund čakanja in le 9 sekund za prečkanje

Prometni strokovnjaki, zbrani v Koaliciji za trajnostno prometno politiko (KTPP), so v Mariboru in Ljubljani opozorili na semaforizirana križišča, ki predstavljajo kritične točke in kjer se zgodi največ prometnih nesreč oz. konfliktov med vozili, pešci in kolesarji. Ker sta kakovost in predvidljiva infrastruktura ključni za zagotavljanje varnosti v prometu, s kampanjo, ki so jo poimenovali Semafor brez for, naslavljajo izzive – na igriv način so jih poimenovali "fore".

Slabe prakse, kot so obvezen pritisk na tipko, dolgo čakanje na zeleni signal, prekratek čas za prečkanje ceste ter prižig zelene luči vozilom pred pešci in kolesarji, se pojavljajo v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Velenju in drugih slovenskih krajih. "Želimo si semaforjev brez for!" so poudarili.

Analiza semaforjev v Mariboru je pokazala, da so nastavitve nekaterih semaforjev izrazito slabe, predolgo čakanje in prekratek čas za prečkanje pa pešce silita v prekrške. Na prehodih, kjer morajo pritisniti na tipko, so zabeležili skoraj dvakrat več prečkanj pri rdeči luči kot tam, kjer pritisk ni potreben. "Enega od prehodov je pri rdeči luči prečkalo približno 80 odstotkov opazovanih. Ne gre za posamezne pešce, ki kršijo predpise, ampak za problematično ureditev, ki ni prilagojena dejanski rabi prostora," je poudaril Blaž Gamse, strokovni sodelavec na Inštitutu za politike prostora (IPoP).

Zmedo povzroča tudi odsotnost privzete zelene luči, je pojasnila Petra Očkerl, pomočnica direktorja na IPoP - Inštitutu za politike prostora: "Če nihče ne pritisne na gumb, se zelena za pešce ne prižge. Čeprav je prečkanje varno in imajo avtomobili zeleno, pešci nimajo dovoljenja za prehod. Če nekdo prepozno pritisne na tipko, je zamudil cel interval in je obsojen, da ponovno čaka na svojo priložnost."

Na križišču Titove in Partizanske so zato na prvi dan kampanje hudomušno postavili začasno čakalnico, kjer lahko pešci počakajo, da dobijo možnost prečkanja.

Žiga Ozvaldič, predsednik Mariborske kolesarske mreže, je opozoril na semaforje, kjer se zelena vozilom prižge prej kot pešcem in kolesarjem: "Vozniki so že v križišču, preden pešci in kolesarji sploh dobijo možnost prečkanja. Ko se jim prižge zelena, se znajdejo pred vozili, ki že zavijajo čez njihovo pot. To je še posebej neprijetno za otroke, starejše in manj izkušene kolesarje."

V Ljubljani so problematiko neprimerne ureditve semaforiziranih križišč za pešce in kolesarje predstavili na enem takih mest – na križišču Staničeve in Samove ulice. "Ob 11. uri je treba za prečkanje cestišča počakati vsaj 99 sekund, kar je 39 sekund več, kot priporočajo splošne usmeritve za hojo in kar 50 sekund več, kot ugotavljajo raziskave, da je razumen čas čakanja na zeleno luč. Zeleni signal je nato dolg 9 sekund, prehod pa je širok 12 metrov. Splošne smernice za hojo priporočajo, da je za vsak meter širine vsaj eno sekundo prižgana zelena luč," je opisala Špela Berlot Veselko, koordinatorka koalicije in direktorica CIPRE Slovenija.

Težava tega križišča je tudi odsotnost privzete zelene luči pešcem. "Te prakse so nevarne, ker ustvarjajo zmedo. Raziskave kažejo, da predolg čas čakanja na zeleno luč povečuje tveganje, da bodo pešci prečkali cesto pri rdeči luči. Kratek čas trajanja za prehod pa postavlja najranljivejše pešce in kolesarje v situacijo, v kateri je deklarativna prednost ogrožena," je še dodala.

Iva Zozolly, koordinatorka za programe Ljubljanske kolesarske mreže, je pojasnila, da tudi ljubljanski kolesarji že dalj časa jasno opozarjajo na nezadovoljstvo s semaforji. Posebej problematične z vidika varnosti so zelene puščice, ki voznikom motornih vozil omogočajo zavijanje desno pri rdeči luči, ko imajo pešci zeleno luč in pričakujejo varno prečkanje. "Težava je neustrezno umeščanje teh križišč – v nekaterih primerih so šolske poti, bližina doma starejših občanov ... take ureditve povzročajo konflikte med deležniki v prometu, posledično nevarnost trkov, zato se je varnost pešcev in kolesarjev poslabšala." K ukinitvi tega nevarnega prometnega znaka sta občino že poleti pozvala Urbanistični inštitut RS in zavod Vozim.

Težave vidijo tudi v prekratkih intervalih zelene luči in odsotnosti 3-sekundne varnostne predfaze za pešce in kolesarje. Zato predlagajo preveritev in omejitev uporabe puščic za zavijanje desno pri rdeči luči, ustrezno podaljšanje zelenih intervalov za pešce in kolesarje ter uvedbo 3-sekundne varnostne predfaze tam, kjer je to prometnotehnično ustrezno.

Pregled dobrih praks iz Slovenije in tujine kaže, da so ukrepi za izboljšanje križišč poceni in izvedljivi, je izpostavil Marko Peterlin, vodja projektov na Inštitutu za politike prostora (IPoP). "Ljudje ponavadi urejanje semaforjev jemljemo za neko tehnično zadevo in se s tem ne ukvarjamo. Ampak ne gre samo za to, je odraz političnih prioritet in spoštovanja do meščanov."

Kot primer je navedel Nizozemsko, kjer je priporočen najdaljši čas čakanja pešcev pri rdeči luči 30 sekund. "Ravno zato, ker so ugotovili, da pešci pri dolgem čakanju začnejo tvegati in prečkajo cesto pri rdeči luči. To država nadgrajuje z inteligentnimi semaforji in visokotehnološkimi rešitvami, ki niso fiksne in ne delujejo po strogih ciklih, ampak zaznavajo promet in se sproti prilagajajo."

Da dobre rešitve niso rezervirane samo za bogata in naprednejša mesta, dokazuje Tirana. "Tirana se je pred nekaj leti odločila, da bo vodila politiko 'mesto za ljudi, ne za avtomobile'. Njihova rešitev temelji na transparentnosti – vzpostavili so vidnejšo signalizacijo (semaforji so hkrati svetlobni stebri) in obvezne odštevalnike časa. Razmerja med avtomobili in pešci pa so uravnotežena – čas čakanja za avtomobile in pešce je razmeroma enak, nekje 30-40 sekund. Podobna logika je tudi v Italiji, kjer vlogo tega varnostnega zamika opravlja oranžna luč, ki prav tako gori do konca in nadomešča odštevalnik."

Za ogled dobre prakse pa nam sploh ni treba iti daleč – v Ljubljani je že dolga leta poznan primer z Vodnikove ceste, kjer semafor pred bolnico dr. Petra Držaja ne deluje po fiksnem ciklu. "Ko pešcev ni, ves čas gori zelena luč za avtomobile, ko pa pešec pride in pritisne tipko, se mu pa v nekaj sekundah odpre zelena luč, razen če je nekdo že bil ravno pred njim. Te tipke so primer pozitivne prakse. Tipk na semaforjih, kjer so za avtomobile fiksni cikli, za pešce pa ne, pa sploh ne bi smelo biti," je bil jasen Peterlin.

Po njegovih besedah seveda nobena rešitev ni univerzalna in je ni možno neposredno prekopirati. "Ampak ti primeri kažejo na to, da imajo odločevalci znaten manevrski prostor in so tisti, ki odločajo o prioritetah – kot vidimo na našem primeru, tudi znotraj obstoječih predpisov. Zato jih pozivamo, naj dobre prakse postanejo standard, ne izjeme!" je zaključil.

Vsi sodelujoči pri kampanji občine, upravljalce semaforjev in prometne inženirje pozivajo, naj sledijo nacionalnim usmeritvam za infrastrukturo za hojo. Te narekujejo, da pešec na semaforju ne sme čakati dlje kot 60 sekund, da mora zelena luč goreti vsaj eno sekundo za vsak meter dolžine prehoda za pešce ter da se zelena luč prižge 2-3 sekunde pred prižigom zelene za vozila. Ob tem je nujno, da se zelena za pešce in kolesarje prižge tudi brez vsakršnega pritiska na tipko.

Za semaforje skrbijo občine, ki imajo polno pristojnost za uvajanje sprememb. "Pozivamo jih, naj od upravljalcev, pogosto komunalnih podjetij, zahtevajo spremembe, ki izboljšajo pogoje za hojo in kolesarjenje. Delovanje semaforja je odvisno od krmilnega programa, ki ga je - tudi po navodilih naročnika, ki je občina - napisal prometni inženir. Inženirje pozivamo, naj v prostor postavljajo rešitve, ki pešce in kolesarje obravnavajo enakovredno vozilom, je še dejala Berlot Veselkova.

Peterlin je dodal, da se zavedajo, da sistema ne bo lahko preurediti čez noč, želijo pa odločevalce opozoriti na težave in jih pripraviti do tega, da začnejo razmišljati o tem, ko pripravljajo prometne ureditve.

V kampanji pa lahko sodelujete tudi vi! Vsi, ki vas takšni semaforji motijo, jim lahko to sporočite tako, da jih označite na interaktivnem zemljevidu, ki ga najdete na njihovi posebni spletni strani. S pozivom k iskanju semaforjev s forami po vsej Sloveniji želimo javnost spodbuditi, da se začne zavedati nevarnih in zastarelih prometnih ureditev v lokalnem okolju. Zbrane podatke bomo ob koncu kampanje analizirali in ugotovitve posredovali odločevalcem na občinah – v upanju, da bo slabih semaforjev in posledično nevarnih križišč v prihodnje čim manj, je povzela Dijana Čataković Biagi, vodja projektov pri CIPRA Slovenija.