Izbor fotografij: teden v znamenju tragedij, vojne in zmage

Teči je začelo že drugo leto vojne v Ukrajini, od koder še kar naprej prihajajo pretresljive podobe uničenih življenj. Najhuje je v Bahmutu, opisujejo ga kot "klavnico". Kljub temu nekateri, sicer maloštevilni civilisti, vztrajajo na svojih domovih. Gospe na sliki poskušata zaščititi svojo domačijo v Časov Jaru, vasi blizu obleganega mesta. 

Bahmuta, kot so ga poznali, ni več. Mesto je pred vojno imelo več kot 70 tisoč prebivalcev, danes so razseljeni, vrniti se nimajo kam. Ukrajinska vojska dogajanje nadzira tudi iz zraka, vojak na sliki spremlja posnetke drona.

Tragedija je zadela tudi Grčijo. V torek malo pred polnočjo je potniški vlak, ki je šele dobro speljal s postaje v Larisi, trčil v tovornega. Mnogi potniki so v času nesreče spali, zbudila sta jih nenadno zaviranje vlaka in glasen zvok. Nato jih je začelo premetavati po vagonih, razneslo je okna, izbruhnil je požar. "Povsod so bili plameni, deli železa z vagonov so se stalili in veliko ljudi je umrlo, ker se niso uspeli rešiti," je trenutke po nesreči opisal eden od potnikov.

V telovadnici v kalabrijskem mestu Crotone so druga ob drugi razporejene krste, med njimi številne bele, otroške. Tam se je končala pot za 67 migrantov, ki so se na prenatrpanem čolnu podali v – tako so verjeli – boljše življenje. Pred italijansko obalo jih je pogoltnilo morje, številnih žrtev še niso našli. Italijanske oblasti so hitro aretirale tri tihotapce, a jasno je, da je krivda tudi njihova.

Največje tragedije rodijo največjo dobroto. Da ljudje znamo stopiti skupaj, ko je najhuje, so dokazali navijači turškega Bešiktaša. Stadion njim ljubega moštva so napolnili z medvedki in drugimi plišastimi igračami vseh barv, oblik in velikosti. Z njimi želijo narisati nasmeh na obraze otrok, prizadetih v potresu. 

Prebivalci južne Kalifornije so prejeli nepričakovano snežno pošiljko. Opozorilo pred snežnim metežem, prvo po treh desetletjih, je bilo izdano tudi za Los Angeles, mesto, ki slovi po svojih palmah in s soncem obsijanih ulicah, v San Franciscu pa so zabeležili najnižjo temperaturo v zadnjih 132 letih, 4 stopinje Celzija. 

Pri nas pa snežna kulisa krasi svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici, ki pa ga Slovenci – čeprav veljamo za ljubitelje smučarskih skokov – nismo vzeli za svojega. 

Naši skakalci so nam kljub temu dali razlog za veselje. Timi Zajc je v petek zablestel na posamični tekmi, bil najdaljši v obeh serijah in na koncu z velikimi desetimi točkami naskoka osvojil naslov svetovnega prvaka. To je bila gotovo predstava kariere!

To je bila že druga medalja za Timija Zajca na domačem svetovnem prvenstvu, ki je skupaj z Emo Klinec, Niko Križnar in Anžetom Laniškom osvojil tudi bron na mešani ekipni tekmi. 

Ljubljanski Trg republike so medtem že drugič napolnili upokojenci. Zahtevali so dostojne pokojnine in dostop do zdravnika. V nagovorih so izpostavili še, da so mnogi delali v tovarnah, železarnah in rudnikih, danes pa se počutijo nepotrebne in komaj živijo človeka vredno življenje. 

Na ulice so šli tudi mladi. S še enim "podnebnim štrajkom" so poskušali tistim, ki imajo v rokah nit in platno, dopovedati, da planeta B ni. Upamo, da so jih slišali. 

V Salvadorju je 2000 zapornikov, golih do pasu, bosih, sklonjenih glav, z rokami, vklenjenimi na hrbtu, in verigami, priklenjenimi okoli gležnjev, vkorakalo v novozgrajeni megazapor. Večinoma gre za člane lokalnih tolp, proti katerim je mladi salvadorski predsednik napovedal vojno. 

V četrtek je s štiričlansko posadko proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS) poletela raketa ameriškega podjetja SpaceX, ki je v lasti milijarderja Elona Muska. Morala bi že v ponedeljek, a so zaradi tehničnih težav izstrelitev v zadnjem trenutku preklicali.

Kip male morske deklice v Köbenhavnu je bil znova tarča vandalov. Tokrat so neznanci na kamen, ki mu služi kot podstavek, naslikali rusko zastavo. Policija dogodek preiskuje, komunalni delavci pa so pohiteli in ga še isti dan očistili.

V Ljubljani je na ogled razstava kač, škorpijonov, kuščarjev in pajkov. Pripravil jo je navdušenec Aleš Mlinar, ki ima v lasti kar 600 eksotičnih živali 200 različnih vrst. Njegove razstave veljajo za ene od največjih v Evropi, pripravil pa jih je že več kot 30. Zaradi ugriza kače je skoraj umrl, a to njegove ljubezni do živali ni skrhalo. 

Ta teden smo dočakali pomlad. Sicer ne še tiste prave, a vsaj meteorološka se je že začela. Ta nastopi 1. marca, ne glede na vremenske razmere. V ljubljanskem Botaničnem vrtu so pomlad pozdravili s festivalom zvončkov. Skromna rastlina je, verjeli ali ne, Sloveniji prinesla prepoznavnost v svetovnem merilu. 

Pri nas so zvončki, na daljnem vzhodu pa za znanilce pomladi veljajo cvetoče češnje. Ko zgodaj spomladi zacvetijo, Japonska praznuje, družine, sodelavci in prijatelji se zgrinjajo na piknike pod cvetoča drevesa, pregovorna japonska zadržanost pa kar nekako popusti. Gre za več kot tisočletje star običaj občudovanja minljive lepote cvetov – imenujejo jih sakura – ki jih doživljajo kot prispodobo za pomlad, upanje in (novo) življenje. Fotografija je sicer iz Kitajske, natančneje iz province Fudžian. 

V severnejših krajih, po drugi strani pa bolj južno, kot smo vajeni, je pogled razvajal severni sij. Viden je bil vse do Londona in Berlina, v jasnih nočeh, ki jih ni motilo svetovno onesnaženje, pa so ga lahko opazovali celo v Cornwallu. Na fotografiji je severni sij, kot ga je ujel fotograf v nemški deželi Brandenburg. 

Pri nas pa lahko še naprej spremljate Popkaste, med številnimi zanimivimi gosti, ki so se zvrstili v zadnjem tednu, so bili tudi hrvaški Let 3.