Koliko denarja država nameni kulturi?

Statistika plač za dvajset značilnih poklicnih skupin za leto 2021 kaže, da so kulturni delavci v povprečju prejeli 1.477 evrov neto mesečne plače (slovensko povprečje: 1.375 evrov). Najvišje plače so prejemali igralci, sledijo glasbeniki s pevci in skladatelji ter novinarji. Ta lestvica se v zadnjih letih le rahlo spreminja, poroča Statistični urad (SURS).

Kulturne dejavnosti v širšem pomenu – t. i. kulturno-kreativni sektor (KKS) – pa dajejo kruh še osebam s poklici, ki jih ne prištevamo med značilne za kulturo. Konec novembra 2022 je bilo v teh dejavnostih zaposlenih ali samozaposlenih 28.806 oseb, kar predstavlja 3,1 odstotka vseh delovno aktivnih v Sloveniji. V primerjavi z decembrom 2019 se je število povečalo za tri odstotke.

Med zaposlenimi in samozaposlenimi je bilo konec novembra lani 16.088 oseb, ki so opravljale enega od 20 značilnih poklicev v kulturi. Toliko jih je bilo namreč takrat vpisanih v Statistični register delovno aktivnega prebivalstva. 62,7 odstotka teh oseb je bilo zaposlenih, 37,3 odstotka pa samozaposlenih.

Podrobna primerjava po KKS pokaže še, da se je zmanjšalo število delovno aktivnih v treh podsektorjih: kulturna dediščina (upad za 42), vizualna umetnost (za 469) ter v sektorju knjige in periodika (za 252); največjo rast pa smo zaznali pri poslovnih subjektih ter ustanovah z dejavnostmi arhitekture in oblikovanja (za 510).

Koliko denarja namenimo za kulturo?

Država je v 2021 namenila za kulturo – tj. za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, za storitve radia, televizije in založništva – skupno skoraj 514 milijonov evrov, kar je znašalo en odstotek BDP. Izdatki države, namenjeni kulturi, so se v zadnjem desetletju do leta 2016 nominalno zmanjševali, zatem pa nekoliko večali, vendar delež izdatkov za kulturo glede na BDP kljub blagi rasti ostaja pri enem odstotku.

Prispevek kulture, izražen kot delež dodane vrednosti v bruto domačem proizvodu (BDP), je bil v prejšnjih 10 letih približno v sorazmerju z obsegom sredstev, ki jih je država namenila kulturi. V obdobju, ko so bili izdatki države 1,2 ali 1,3 odstotka, je bil tudi delež kulture v celotnem BDP 1,1 ali 1,2 odstotka. V zadnjih letih, ko je delež javnih izdatkov za kulturo v deležu BDP manjši, pa temu sledi tudi manjši prispevek kulture v BDP: leta 2020 in 2021 je bil enoodstoten.

Filmska produkcija se je leta 2021 že tretje zaporedno leto zmanjšala

Ustvarjenih je bilo 24 celovečernih (14 igranih in 10 dokumentarnih) in 58 kratkometražnih filmov (26 igranih, 19 dokumentarnih in 13 animiranih). Celotna filmska produkcija se je že tretje zaporedno leto zmanjšala. V primerjavi z letom 2019, ko je bilo ustvarjenih največ dolgometražnih filmov (31), se je skrčila za 24 odstotkov, v primerjavi z 2018, ko je bilo ustvarjenih največ kratkometražnih filmov (83), pa za 25 odstotkov.

Na voljo pa je že nekaj začasnih podatkov za 2022: Ustvarjenih je bilo 27 celovečernih (15 igranih in 12 dokumentarnih) in 79 kratkometražnih filmov (25 igranih, 33 dokumentarnih in 21 animiranih).

V kinematografih smo si lahko ogledali 320 filmov

Kinematografi so ponudili 320 filmov, med njimi je bilo 21 slovenskih. Filmske predstave si je tam ogledalo nekaj več kot 725.000 gledalcev: tuji film v povprečju 2.370 oseb, slovenskega pa 803 osebe.

V muzejih in galerijah 955 občasnih in 137 stalnih razstav

Muzeji in galerije so v 2021 v svojih prostorih pripravili 955 občasnih in 137 stalnih razstav ter dodatno še 123 razstav za virtualni prostor. Poleg razstav so te ustanove obiskovalcem ponudile skoraj 27.737 različnih izobraževalnih programov (med njimi je bilo največ vodenih ogledov) in 1.109 e-dogodkov za virtualni prostor. Obseg ogleda teh dogodkov je ocenjen na več kot 526.000.

A običajno muzejsko in galerijsko dejavnost je pandemija covida-19 še v opazovanem letu skrčila tako po številu razstav kot tudi obiskovalcev, vendar manj kot v 2020.

Kulturni domovi, gledališča, opere, glasbene ustanove ter drugi producenti in izvajalci kulture so na slovenskih odrih pripravili 15.885 kulturnih prireditev. 54 odstotkov jih je bilo v lastni produkciji oz. koprodukciji, preostalo so bile gostujoče prireditve. Odrska produkcija se je tako skrčila na približno 64 odstotkov tiste v letu 2019, razlog za to je bila pandemska situacija. Z vidika zvrsti je bilo največ gledaliških predstav (26 odstotkov), sledile so glasbene oz. plesne prireditve (24 odstotkov).

Kulturne ustanove so pripravile 192 festivalov s 4.428 festivalskimi prireditvami. Največ, 83, je bilo glasbenih in plesnih festivalov, 30 je bilo gledaliških in 24 filmskih festivalov. Preostalih 56 festivalov kaže na pestro dogajanje – vsebinsko so opisani kot otroški, zgodovinski, literarni, intermedijski, festival raziskovalne umetnosti, etnološki, festival sodobne elektronske glasbe itd.

Skoraj 400.000 članov knjižnic si je izposodilo 18,7 milijona enot knjižničnega gradiva

1.585 slovenskih založnikov, med njimi 332 samozaložnikov, je izdalo 5.813 naslovov tiskanih knjig in brošur. 37 odstotkov teh naslovov je bilo leposlovnih del: 1.222 izvirnih slovenskih del in 939 prevodov. Med leposlovjem je bilo 250 poezij: 202 slovenski pesniški deli in 48 prevodov, če ne upoštevamo pesništva za otroke in mladino (skupaj 106 naslovov).

Izdanih je bilo tudi 1.614 e-knjig in brošur, nekatere med njimi so na voljo tudi v tiskani obliki. Izhajalo je 1.588 tiskanih serijskih publikacij in 1.067 elektronskih serijskih publikacij, kažejo podatki NUK-a. 

V splošnih knjižnicah (te so organizirane v mrežo 276 krajevnih knjižnic in 13 bibliobusov) je bilo vpisanih skoraj 399.000 članov, 29 odstotkov med njimi je bilo mlajših od 15 let. Izposodili so si 18,7 milijona enot knjižničnega gradiva. V knjižnicah so imeli sedem milijonov obiskov, kar pomeni, da je knjižnico vsak član povprečno obiskal skoraj 18-krat.

Splošne knjižnice so privabile na izobraževanja za uporabo knjižnice ter njenih informacijskih virov in storitev 60.788 uporabnikov.