Najtopleje v Novi Gorici in Ljubljani, kjer so namerili 36 stopinj Celzija

Če vam je bilo že v preteklih dneh vroče, vam bo v prihodnjih še bolj. Nad naše kraje se namreč širi zelo vroča zračna masa iznad Sredozemlja in Severne Afrike, kar pomeni, da je pred nami nekaj toplotno zelo obremenilnih dni. Na Goriškem se je včeraj že 22. dan v tem mesecu ogrelo nad 30 stopinj Celzija, v tem tednu pa bo živo srebro marsikje preseglo 35 stopinj Celzija.

Tako huda vročina je na začetku poletja zelo nenavadna, saj najvišje temperature pri nas običajno beležimo v drugi polovici julija ali prvi polovici avgusta. Po podatkih Arsa so po nižinah junija termometri v preteklosti že večkrat pokazali 33 ali 34 stopinj, le nekajkrat pa se je ogrelo nad 35 stopinj Celzija.

Večina krajev po Sloveniji ima trenutno najvišje izmerjene junijske temperature v zgodovini meteoroloških meritev med 35 in 37 stopinjami Celzija, danes sicer nikjer nismo presegli rekordnih vrednosti. Vremenoslovci pa za Primorsko napovedujejo, da bi lahko jutri temperature presegle celo 38 stopinj Celzija. Ob takšni vročini nas tudi veter ne hladi več, ampak nas samo še bolj greje, zato občutimo še višjo temperaturo, kot jo kažejo termometri.

Najtopleje bilo v Novi Gorici in Ljubljani

Že dopoldne je bilo marsikje nad 30 stopinjami Celzija, v južni in osrednji Sloveniji pa se je popoldne marsikje segrelo tudi nad 35 stopinj Celzija. Zelo vroče je bilo v Ljubljanski kotlini kot tudi v večjem delu vzhodne Slovenije ter na Primorskem in Notranjskem. Ob 15. uri so termometri največ kazali v Novi Gorici, Podnanosu in Ljubljani, kjer se je ogrelo na 36 stopinj Celzija. To je sicer za pol stopinje Celzija manj od dosedanjega junijskega rekorda za Ljubljano. 

Nekaj stopinj manj je živo srebro kazalo na severu države, a se je tudi tukaj povzpelo krepko nad 30 stopinj Celzija. Celo v višjeležečih alpskih dolinah se je ogrelo do 32 stopinj, na Kredarici pa je bilo 18 stopinj Celzija.

Ker so se poleg nižin močno ogrele tudi višine, nevihte danes niso nastajale. Večja možnost za njihov nastanek bo spet jutri pozno popoldne, v noči na sredo in v sredo čez dan, ko se bo nad večji del Slovenije prehodno razširil za nekaj stopinj manj vroč zrak. Zaradi bližine vremenske motnje in velike pregretosti ozračja se bo lahko predvsem na severu in zahodu Slovenije razvilo tudi kakšno krajevno neurje s točo.

V tem tednu ne bodo vroči le dnevi, ampak bo zelo toplo tudi ponoči. Temperature se marsikje ne bodo spuščale pod 20 stopinj Celzija, kar pomeni, da bomo imeli bomo t. i. tropske noči. Najtoplejša bo noč na sredo, ko bo živo srebro na Primorskem ob šibki burji vso noč vztrajalo nad 25 stopinjami Celzija.

Velik kontrast med zahodom in vzhodom Slovenije

Zadnje tedne sta pri nas zaznamovali dve skrajnosti. Medtem ko so se na vzhodu razbesnela številna neurja, ki so povzročila veliko škode, se je večji del zahodne in osrednje Slovenije soočal z velikim pomanjkanjem padavin. Razmere so najbolj zaskrbljujoče na Primorskem in Notranjskem, kjer se s padavinskim primanjkljajem soočajo že vse od lanskega junija. Ponekod tako malo dežja v 12-mesečnem obdobju v zgodovini meteoroloških meritev še ni bilo.

Zaradi hude suše ponekod listje že dobiva jesensko barvo in odpada, stanje še dodatno poslabšujejo visoke temperature, ki so bile v zadnjih 30 dneh za tri stopinje višje od dolgoletnega povprečja. Prihodnji dnevi bodo tudi za več kot osem stopinj toplejši od povprečja, kar bo sušo le še okrepilo. Po drugi strani pa ravno ob suši pri nas izmerimo najvišje temperature zraka, saj se suha tla precej bolj segrejejo kot mokra.

Zaradi višjih temperatur se v zadnjih 20 letih vse pogosteje vrtimo v začaranem krogu. Na eni strani veliko škode povzročajo krajevna neurja, ki so ob vročem vremenu silovitejša, na drugi strani pa se soočamo s povečanim izhlapevanjem, ki v krajih z velikim padavinskim primanjkljajem še dodatno zaostruje sušne razmere.