'Staro pravilo pravi, da je treba za božič jesti 'nekaj od prašiča''

Del prazničnega vzdušja je seveda tudi ustvarjanje prazničnega obilja. Kot pojasnjuje etnolog Janez Bogataj, je bil praznik stoletja povezan tudi z določenimi prazničnimi jedmi. Pri tem je opozoril, da so ljudi pestile lakote, zato so ta ideal obilja uresničili, kolikor so ga lahko in si obilje pripravili z minimalnimi živili. 

"Po starem pravilu velja, da je treba za božič pa tudi za novo leto jesti nekaj od prašiča," pravi Bogataj in dodaja: "Zato ker prašič rije z rilcem naprej". Razložil je, da je bistvo vsega praznovanja, poleg verskih razsežnosti, povezano s tem, kaj se bo zgodilo v naslednjem letu – gre za želje, da bi bilo prihajajoče leto zdravo, srečno in mirno.

Prav zato so imeli v preteklosti pa tudi danes v času pred božičem koline. "Da so si kolinske dobrote pripravili za božično večerjo," je dejal in pojasnil, da ni nujno, da so bile to samo klobase, pač pa tudi na primer pečenka. 

Druga veja prazničnega obilja pa so bile potice. "In so danes še vedno in vedno bodo," je dejal in dodal, da imamo v Slovenijo celo vrsto raznih tečajev, kjer se ljudje učijo pripravljati potice. Kot pravi, so tečaji zelo dobro obiskani. 

Potica sicer izvira iz nekdanjega obrednega  božičnega kruha, ki pa se je v posameznih delih države ohranil. "Poznamo ga pod imenom poprtnik, miznik, župnjek in razni drugi izrazi. Gre za obredni kruh, ki naj bi imel glede na naše davne prednike neke posebne magične razsežnosti, ki naj bi bil blagoslovljen," je razložil. 

S tem, ko so ga zaužili, naj bi ljudem prinesel zdravo življenje, dobro gospodarjenje, dobro letino v prihodnjem letu. Koščke kruha so dali tudi domačim živalim, kakšen košček so celo zakopali v njivo, da bi polje dobro obrodilo. "Danes pa se te poprtniki spet vračajo, predstavljajo pa tudi veliko mojstrstvo oblikovanja testa. Poprtniki so okrašeni s testenim okrasjem, pticami in drugimi oblikami," pravi. Ljudje se lahko udeležijo tudi tečaja izdelave poprtnika.

Izpostavil je še, da so poprtniki tudi zaščiteni kot nesnovna kulturna dediščina. "Gre za lepo slovensko posebnost in prav na tem primeru lahko pokažemo, da ni treba posegati ali kopirati tujih vzorov, ki jih globalna družba ponuja na pretek," je prepričan. 

Ali večina ljudi božično večerjo pripravi sama ali naročijo dostavo?

Je pa v Sloveniji, tako kot drugod po zahodnem svetu, precej priljubljeno postalo tudi naročanje hrane. Zanimalo nas je, če ljudje na božič še vedno sami pripravljajo hrano, ali jo kdo tudi naroči. "V času praznikov sicer nekoliko upade zanimanje za naročanje jedi iz restavracij, medtem ko naročanje izdelkov iz trgovin 24. in 31. decembra skokovito naraste, saj takrat opravimo veliko nakupov 'tik pred zdajci', ko nam zmanjka najbolj pomembnih sestavin," so sporočili iz Wolta, ene od aplikacij za dostavo hrane. Dodali so, da je zlasti v tedni pred božičem opaziti rast naročil. 

Dodali so, da 24. decembra veliko ljudi naroča kosila, predvsem med 11. in 13. uro. Ta dan sicer dostavljajo do 17. ure, saj, kot pravijo, praznik ljudje najraje preživimo v krogu svojih najljubših. Glede na njihove podatke večina ljudi ta dan večerjo pripravlja doma. 

Tudi Bogataj sicer ocenjuje, da je naročanja hrane vedno več. "Toda med mladimi družinami je vedno več tudi takšnih, ki prazničnost izkoristijo za pripravno nečesa posebnega," je povedal. Kot zanimiv trend je izpostavil, da je bilo na primer v 80. letih prejšnjega stoletja zelo priljubljeno pripraviti indijsko jed.  

Toda danes v veljavo spet prihajajo jedi, ki so značilno slovenske, bodisi lokalno ali regionalno, pripoveduje. "Ljudje se vračajo k lastni prehranski dediščini," pravi. V zadnjih letih tako vseeno opažamo, da se ljudje k slovenski hrani vračajo vsaj glede ideje, potem pa tako neko tradicionalno jed nadgradijo na sodoben način uživanja. Priljubljeno pa je tudi preizkušanje kakšne bolj zahtevne recepture raznih mednarodnih jedi.

"Živimo v družbi pretiravanja, toda pregovor pravi – manj je več!"

"Celotna prehrana je v tem obdobju izrazito praznična, kar ostane od večerje, nekateri pojedo še za zajtrk. Kar ostane po obeh obrokih, pa se lahko ponovno poje za kosilo," pravi.

"Danes živimo v družbi obilja in pretiravanja in mislimo, da mora biti na mizi 45 različnih skled in krožnikov. Toda star pregovor pravi, manj je več. In bolje je z manj jedmi uživati tisto praznično vzdušje," je menil in dodal še, da ima dodaten čar, če poznamo zgodovino določene jedi, saj lahko o njej spregovorimo in hkrati rdečo nit pogovora vodimo v načrtovanje prihodnosti. 

Tudi za novo leto velja pravilo "nekaj svinjskega", medtem ko drugih posebnih pravil glede novoletnih in silvestrskih pojedin ni. "Gre za oblikovanje prazničnega jedilnika, ki soustvarja praznično omizje. Praznično pa pomeni, da ni vsakdanje," je sklenil.