V ZOO Ljubljana prvi mladič mačjih pand: Bambu že kuka iz gnezda

V soboto obeležujemo mednarodni dan mačjih pand. V ZOO Ljubljana ga bodo praznovali na najlepši možen način, in sicer s predstavitvijo prvega v tem živalskem vrtu skotenega mladiča, ki je prav te dni pričel kukati iz gnezda. "Razlog za veselje in ponos pa niso le vzrejni uspehi, temveč tudi dosežki znanstvenoraziskovalne skupine ZOO Ljubljana, ki je kot koordinator in pobudnik raziskav naredila pionirski korak v smeri raziskovanja doslej neznanega virusnega povzročitelja bolezni mačjih pand. Ljubitelji mačjih pand bodo lahko z naravovarstvenim evrom podprli projekte ohranjanja teh čudovitih, a ogroženih živali v naravi," so zapisali v sporočilu za javnost.

Mačja panda Magu in Mauka prvič starša

Junijsko rojstvo mladiča je bilo za zaposlene lepo presenečenje, a tudi izziv. Vroča poletja s temperaturnimi rekordi niso najboljša popotnica mladičem, saj so lahko usodna tudi za odrasle živali, pojasnjujejo v ZOO Ljubljana. Mačji pande so tudi sicer izredno občutljive na celo vrsto dejavnikov. Zato so jim v živalskem vrtu Ljubljana uredili še dodatno hlajenje z megljenjem. Intimo para, ki se prvič srečuje s starševskimi izzivi, so kar dva meseca varovali z dodatno ograjo. Obiskovalci v času zaprtja niso veliko zamudili, saj je mladič šele te dni prvič pričel kukati iz gnezda. Občutljivost vrste in neizkušenost para je tudi razlog, da ga veterinar še ni obiskal, zato tudi spol zaenkrat še ni znan. Zaradi značilne ljubezni, ki jo mačji pande gojijo do bambusa, so mladiča poimenovali Bambu – ime, ki bo ustrezalo obema spoloma.

Kako zraste mačji panda?

Po štirih mesecih in pol samice v duplih, ki jih uredijo zadnje dni brejosti, običajno skotijo enega ali dva mladiča. Potrebujejo več različnih dupel na različnih višinah, saj mladiče večkrat prestavljajo. Slednji so nebogljeni, slepi, prekriva pa jih siva dlaka. Večino dneva prespijo. Spregledajo po 18 dneh, dlako, podobno staršem, ki jih pomaga prikriti v naravnem okolju, pa dobijo šele pri treh mesecih, ko pričnejo zapuščati gnezdo.

Domovanje mačjih pand so visokogorski listnati gozdovi vzhodne Himalaje z bambusno podrastjo. Pred pogledi plenilcev navzgor jih varuje črno obarvan trebuh, rdeča barva pa jih dobro skriva med debli, obraščenimi z rdečkastimi mahovi ter belimi lišaji.

Pande kar 17 ur dnevno počivajo visoko na drevju, v preostalem času pa se prehranjujejo v bambusni podrasti, saj dnevno potrebujejo do 2.000 lističev bambusa, ki predstavlja kar 95 % obroka oz. 30 % telesne mase.

Ime panda je bilo prvo podeljeno prav mačjim pandam, ki so bile odkrite 50 let prej, kot danes bolj poznane in mnogo večje orjaške pande. Pandi sicer nista bližnja sorodnika, precej pa izstopata tudi iz sorodstva medvedov. Družijo ju predvsem skupni prednik, ime, bambus in šesti "prst", ki jima omogoča prijemanje bambusovih stebel, mačjim pandam pa tudi plezanje z glavo navzdol. Zato ni čudno, da mačje pande imenujejo tudi mačji medved, medvedji maček, ognjena lisica, pa tudi kaj rakunastega lahko vidimo v njih. Izvorno ime panda pa pomeni bambusojedec. Nedavno so znanstveniki odkrili, da imamo pri mačjih pandah pravzaprav dve vrsti, ne le eno.

Raziskovalni prispevek ZOO Ljubljana k ohranitvi mačjih pand

ZOO Ljubljana je pobudnik in koordinator projekta Red Panda Amdoparvovirus, kjer v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto v Ljubljani in UC Davis v Kaliforniji ugotavljajo prisotnost in vpliv virusa na populacijo mačjih pand v živalskih vrtovih po Evropi. Prvič je bil opisan šele leta 2018, istega leta, ko je v ZOO Ljubljana nenadno poginil tudi mačji panda Shana. Glede na prvi diagnosticiran primer v Evropi so se v ZOO Ljubljana odločili za raziskovanje tega virusa in sprožili raziskavo po vseh evropskih živalskih vrtovih. Z mednarodnim povezovanjem in raziskavami nameravajo pomembno prispevati k zdravi populaciji teh živali v prihodnosti, tako v živalskih vrtovih kot v divjini. Projekt se izvaja znotraj Evropskega vzrejnega programa za mačje pande (EEP) v okviru Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA). Čeprav mačje pande poznamo šele slabih 200 let, so danes močno ogrožene. V naravi jih je ohranjenih le okrog 10.000, a še za te se je nedavno izkazalo, da pripadajo dvema in ne eni vrsti, izpostavljajo v ZOO Ljubljana.

Člani Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA) sodelujejo pri projektih ohranjanja mačjih pand v naravnem okolju prek naravovarstvene organizacije Red Panda Network, ki jo od leta 2016 dalje finančno podpira tudi ZOO Ljubljana. V letošnjem letu so prispevali sredstva za varuha mačjih pand v naravnem parku, kjer živijo, in pogozditev enega hektara gozda z bambusom. Vse ljubitelje pand vabijo, da se pridružite aktivnostim ZOO Ljubljana za ohranitev teh čudovitih živali in prispevate z donacijo v pandin hranilnik ob vhodu, z nakupom v spletni trgovini ali pa prispevate po evro za en grmiček bambusa. Vsa namensko zbrana sredstva bodo namenjena organizaciji Red Panda Network za ohranitev mačjih pand v naravnem okolju.