'Vozimo avtobuse z okvarjenimi zavorami, na armaturni plošči gorijo luči'

"V mesecu februarju sem dobil vozilo, ki je bilo brez zavor in si moral predvidevati toliko naprej, da si pravi čas začel zavirati. Upal si, da boš lahko ustavil, na trenutke je pedal padel čisto do konca, ni bilo prijetno," o stanju vozila pojasnjuje sogovornik, ki želi ostati anonimen. Pri Nomagu je zaposlen od lanskega decembra. Sporen dogodek, ki ga opisuje, ni osamljen primer. "Imel sem avtobus, kjer ni delala ventilacija in se je vse skupaj rosilo, imel sem prometno nesrečo. Sam sicer nisem bil kriv, me je voznica spregledala in je zapeljala pred avtobus, ampak v kolikor bi jaz v desnem ogledalu kaj videl, bi mogoče lahko to preprečil."

"Ne vprašajo se, ali je to vozilo dejansko brezhibno. Naredijo preventivni pregled sicer, a kasneje, ko dobiš vozilo v roke, se pokaže, da to ni to, da so še vedno okvare. Recimo 15. 2. je bil opravljen preventivni pregled, 17. 2. si se usedel v avtobus in je pisalo, da je obraba zavornih oblog. Kar je nemogoče. Edino, če bi tisti dan 100-krat šel na Vršič gor in dol," neustrezne pogoje opisuje predsednica sindikalne enote voznikov avtobusov Emanuela Škalonja, sicer tudi sama voznica.

Na tehnično neizpravnost vozil je naš anonimni sogovornik večkrat opozoril, a napake niso odpravili. Oktobra je zato vožnjo z enim od neizpravnih vozil zavrnil. "Tam je bilo v bistvu vse narobe. Pri avtobusu je zrak lahko padel med samim zagonom, kar pomeni, da je avtobus kar na lepem zaviral in vrata so se včasih odpirala kar sama. Če si hotel zapreti vrata, si moral enega potnika prositi, da je porinil vrata, da so se zaprla. Od zavor, do vseh lučk, ki so se prižigal, do pospeševanja. Gorele so lučke za EDC, ABS, lučke, ki opozarjajo, da so nepravilnosti na avtobusu."

"Jaz mislim, da ne glede na to, kakšne so okvare, vozilo mora biti s strani delodajalca tehnično brezhibno," še dodaja Škalonja. 

"Jaz sem na te nepravilnosti opozoril. Šel sem do vodje – do svojega nadrejenega, do operativnega vodje do direktorja operative, vse sem opozarjal, tudi z elektronsko pošto, ampak jaz odgovora nisem dobil," še pojasnjuje voznik, medtem ko pojasnil ni dobil niti sindikat, se pa zato vrstijo pritiski. "Strah te je povračilnih ukrepov, strah te je tega, da če zavrneš določeno vozilo, dobiš takšne in drugačne sankcije, ali pa si prestavljen, ker postaneš moteči faktor."

"Iz ljubljanske linije sem prestavljen na drugo. Tako da se zdaj do službe vozim eno uro in sem 11 ur v službi, od tega imam šest ur efektive, kar je nekako kazenska linija, čeprav vsi pravijo, da sem premeščen zaradi pomanjkanja delavcev," o posledicah opozarjanja pravi voznik. 

A za njegovo prejšnje mesto so kasneje iskali nadomestnega voznika, dodaja sogovornik. "O naključjih pa se lahko pogovarjamo. Ali je to zdaj res samo naključje, ali je to res poslovna odločitev?"

Pritiske pa občutijo predvsem člani izvršnega odbora njihove novo nastale sindikalne enote, še zaključi sindikalistka.