'Na najslabšem ne bodo vrtci, ampak starši in otroci'

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je na svoji spletni strani objavilo predlog sprememb Zakona o vrtcih, s katerimi med drugim uvajajo prepoved opravljanja dejavnosti predšolske vzgoje in varstva otrok vsem fizičnim in pravnim osebam, ki niso vpisane v razvid oziroma register pri pristojnem ministrstvu. Predlagana novela prinaša tudi spremenjen obseg višine sredstev, ki pripadajo zasebnim vrtcem s strani občin. Občina bo lahko v določenih primerih sama odločala, ali bo zasebnemu vrtcu zagotavljala 85 odstotkov sredstev na posameznega otroka ali manj.

"Razlogi za spremembe so predvsem ugotovljene pomanjkljivosti sedanje ureditve, ki jih je pri svojem delu ugotovil nadzorni organ, potrebe po uskladitvi zakona z Zakonom o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami, pomanjkljivosti sedanje ureditve, ki jih kaže praksa pri varuhu predšolskih otrok na domu, ter zagotovitev večje avtonomije občinam na področju dejavnosti predšolske vzgoje, ki je ena izmed izvirnih nalog občin," so za 24ur.com sporočili z ministrstva.

"Na Mestni občini Ljubljana podpiramo usmeritev, ki jo prinaša novela Zakona o vrtcih glede zasebnih vrtcev, saj se v zadnjih letih že dogaja, da so prosta mesta v javnih vrtcih nezasedena, za kar mora občina ustanoviteljica skladno s predpisi plačevati vrtcu finančna sredstva, hkrati pa mora sofinancirati zasebne vrtce, pri tem pa nima pravice, da bi odločala o njihovem nastanku in mreži," so za 24ur.com sporočili z MOL. Menijo namreč, da pri sedanjih demografskih podatkih povsem zadošča mreža javnih vrtcev, kar bo po njihovem ob napovedih demografskih gibanj v prihodnjih letih še bolj očitno. "Nadaljnje zagotavljanje dvotirne mreže zasebnih in javnih vrtcev vodi v neracionalno rabo javnih sredstev ob sedanji zakonodaji, zato je lokalni skupnosti treba omogočiti, da v skladu s svojim specifičnim položajem in strategijami razvoja oblikuje lastne kriterije tudi pri sofinanciranju zasebnih vrtcev, tako že ustanovljenih kot novonastalih, saj po trenutni zakonodaji nastajajo stihijsko, brez pozitivnega soglasja posamezne občine, s tem, da je ta zavezana k njihovemu financiranju," so dodali.

S tem, da bi se odločanje o višini financiranja otrok v zasebnih vrtcih preneslo z zdajšnje zakonske ureditve na lokalno raven, pa se ne strinjajo v Združenju zasebnih vrtcev Slovenije. Kot je za 24ur.com pojasnila predsednica omenjenega združenja, Taja Steblovnik, bi občine o tem, koliko bi plačevale za otroke v zasebnih vrtcih, odločale iz leta v leto. "Zdaj morajo financirati 85 odstotkov za vse otroke, ki so vpisani v zasebne vrtce, ki so vpisani v razvid, razen za vrtce s koncesijo, kjer je 100 odstotkov. Če bodo v javnem vrtcu še prosta mesta, pa bodo rekli, da ne plačajo nič za otroka v zasebnem vrtcu."

Kot pravi, se zakon opira na to, da gre v tem primeru za prihranek občin, v združenju pa zatrjujejo, da temu ni tako. "Občina za istega otroka plačuje 85 odstotkov v zasebnem vrtcu, za istega otroka, če gre v javni vrtec, pa mora plačati 100 odstotkov. Tukaj torej ne gre za prihranek," pojasnjuje. Kot še pravi, je treba upoštevati tudi to, da v zasebne vrtce občine ne vlagajo nobenih finančnih sredstev za investicije, medtem ko v javne vlagajo velika finančna sredstva. "Te trditve, da bo to ugodnejše za občine, ne držijo. Opirajo se na to, da imajo javni vrtci prosta mesta in da morajo potem plačevati zasebnim vrtcem za otroke v zasebnih vrtcih. Tukaj imamo mi zelo enostavno rešitev. Naj se financiranje javnih vrtcev uredi, tako kot se financira otroke v zasebnih vrtcih, in sicer, da se prosta mesta ne plačujejo. V tem primeru bodo tudi javni vrtci prisiljeni, tako kot smo v zasebnih vrtcih, da smotrno organizirajo oddelke in da teh prostih mest ni. Izgovarjajo se na to, da morajo plačevati kader, ampak to moramo delati tudi v zasebnih vrtcih, tudi mi imamo kader, ki je zaposlen s pogodbami za nedoločen čas," opozarja Steblovnikova.

Kot je še pojasnila, se narobe govori, da se financira vrtce. "Zasebnih vrtcev nihče ne financira, financira se otroke oziroma starše otrok, ki so vpisani v vrtce. To so občani, ki jim predšolska vzgoja pripada. In zdaj želijo te iste starše in otroke prisiliti, da otroke vpišejo v javne vrtce. Da jim vzamejo pravico odločanja, ki jo imajo zdaj, da otroke vpišejo tja, kjer se njim zdi najboljše za njihovega otroka." V Združenju zasebnih vrtcev tudi opozarjajo, da se bo s spremembami Zakona o vrtcih le obremenilo prebivalstvo z nekimi predpisi, občine pa pri tem ne bodo prihranile popolnoma nič. "To je največji absurd, saj bodo za istega otroka, ki bo iz zasebnega odšel v javni vrtec, plačevale več. Če bo otrok ostal v zasebnem vrtcu, bodo pa to razliko dejansko pokrivali starši," pojasnjuje Steblovnikova.

Kot še opozarja, se bo novela sprejela po skrajšanem postopku, ker po mnenju ministrstva nima vpliva ne na gospodarstvo, ne na socialni vidik, ne na ekonomski vidik in ne na javne finance. "Kar, če imamo malo kmečke pameti, vemo, da ni res. Na gospodarstvo zagotovo ima vpliv, saj bo več kot 1000 ljudi ostalo brez služb, če bomo zapirali zasebne vrtce. Na socialni vidik zagotovo, saj so si zdaj zasebni vrtec lahko privoščili praktično vsi, potem si ga bodo lahko mogoče res samo tisti, ki imajo najvišje dohodke. Pa tudi ekonomski vidik; zasebnih vrtcev bo namreč manj, zapirala se bodo sama podjetja. Tudi vpliv na javne finance bo, saj bodo občine za istega otroka plačevale več. Po skrajšanem postopku to zagotovo ne bi smelo iti skozi. Mi smo si pridobili tudi pravno mnenje o sami ustavnosti, ki je izjemno negativno napram noveli," opozarja.

Z ministrstva so sicer sporočili, da gre za osnutek predloga zakona, katerega javna razprava še ni končana, in je odprta do 12. junija. "Kakšen bo postopek sprejemanja v DZ RS, v tem trenutku še ni znano."

A če bo Zakon o vrtcih sprejet, bodo posledice čutili ne le starši in otroci, ampak tudi vrtci sami. Kako bo sprememba vplivala na zasebne vrtce, pa je odvisno od vrtca do vrtca. "Za vrtce s koncesijo vpliva ne bo, vendar, katera občina si bo sploh še želela dati koncesijo, če bo imela možnost iz leta v leto spreminjati financiranje zasebnih vrtcev. Predvidevamo da koncesij v prihodnosti praktično ne bo," pravi Steblonikova in se sprašuje, koliko staršev si bo sploh še lahko privoščilo zasebni vrtec ob takem financiranju. "Izgubljali bomo otroke, če izgubljamo otroke, izgubljamo oddelke, zapiramo vrtce, odpuščamo. Pri nas ni tako kot v javnih vrtcih. Če nimajo dovolj otrok, občina pokrije razliko in je število zaposlenih enako. Mi smo na trgu, tržno naravnani, v smislu, če nimamo dovolj otrok zapiramo oddelke, zmanjšujemo kader. Kar nekaj ljudi bo tako ostalo na cesti. Tudi starši si ne bodo mogli privoščiti, da danes plačujejo za otroka nek znesek, naslednje leto pa ne bodo vedeli, koliko morajo plačevati, ker je to odvisno od lokalne skupnosti in javnega vrtca ter nekih zmožnosti, ki jih ima neka lokalna skupnost. Preveč bremena se prelaga na starše. Na najslabšem tukaj ne bodo vrtci, ampak starši in otroci."

Steblovnikova poudarja, da se s tem ukinja tudi konkurenca, ki pa je zdrava. "Iz lastnih izkušenj vam povem, da na področju, kjer smo mi odprli zasebni vrtec, sedaj vsi javni vrtci izvajajo zelo podobne dodatne aktivnosti, ki smo jih mi začeli, in je to za predšolsko vzgojo zelo koristno."

V Združenju zasebnih vrtcev zato menijo, da je prav, da o spremembah izvejo tako starši kot splošna javnost, saj gre za davkoplačevalski denar. "Minister je v sami obrazložitvi zatrdil, da je bil to sistem, ki je javnim vrtcem v času krize, ko jih niso mogli graditi, pomagal. Takrat so bili zasebni vrtci dobrodošli, da so rešili stisko primanjkanja prostora. Zdaj, ko pa menda denar je, je pa to sistem, ki ga je treba ukiniti, ker očitno imajo občine dovoj denarja za financiranje tudi investicij, in zdaj je treba ta sistem nekako deložirati. Tega ne razumemo. Očitno bomo zapravljali davkoplačevalski denar," so ostri v Združenju, katerega cilj je, da se ta novela sploh ne sprejme. "Vidimo samo na primeru zasebnih osnovnih šol, tudi če imamo prave argumente in če se sprejme sprememba, potem tudi ustavno sodišče, ustavno odločbo nihče ne upošteva. V tej državi se nobeno pravno sredstvo ne more več uporabiti, da bi nekdo dokazal, da ima prav. In če bomo dopustili, da gre ta novela skozi proceduro, potem bomo imeli velike težave, kajti nihče se ne bo, ko se bodo zasebni vrtci zapirali, spraševal, kaj se je zgodilo. Takrat bo prepozno, zdaj moramo ukrepati."

"Ministrstvo prav tako ni dalo nobenega zagotovila, da bodo vsi otroci, če bodo zasebni vrtci zaprli svoja vrata, dobili prostor v javnem vrtcu. In tudi od občine do občine so različne številke o zasedenosti vrtcev. Treba se je vprašati, zakaj imamo zasebniki polne vrtce, javni pa ne? Očitno nekaj delamo drugače ali bolje in starši nam zaupajo. In zdaj želijo s prisilo, ki ni temelj demokracije, starše prisiliti, naj dajo svoje otroke v javne vrtce," še opozarja Steblovnikova.

Na ministrstvu pa zagotavljajo, da je v naši državi zagotovljen visoko kakovosten sistem predšolske vzgoje, ki ga izvajajo javni vrtci. "Javni vrtci izvajajo program za predšolske otroke – Kurikulum za vrtce, ki ga je sprejel Strokovi svet RS za splošno izobraževanje. Program obsega vzgojo, varstvo in prehrano otrok. Ob javnih vrtcih deluje tudi 97 zasebnih vrtcev, od katerih jih pretežna večina prav tako izvaja Kurikulum za predšolske otroke, le 30 vrtcev pa izvaja druge programe (25 vrtcev programe po posebnih pedagoških načelih in 5 vrtcev lastne programe). Občine so ustanoviteljice javnih vrtcev in tudi pretežne financerke programov, ki jih izvajajo javni vrtci. Občine zagotavljajo za starše ustrezno krajevno dostopnost javne mreže vrtcev, prav tako pa ob sistemski ureditvi skrbijo še za dodatno izboljšano finančno dostopnost javnih vrtcev," so sporočili in dodali: "Zasebni vrtci, ki so financirani iz javnih sredstev v višini 85 odstotkov na posameznega otroka, že sedaj niso dolžni upoštevati višine plačila staršev za vrtec, kot je to določeno za javne vrtce in zasebne vrtce s koncesijo. V javnem vrtcu starši za vzgojo in varstvo otroka plačajo odstotek veljavne cene, ki jim je določen kot dohodkovni razred, ki ga na podlagi dohodkov in premoženja določi CSD z odločbo. Ceno javnega vrtca sprejme občina, prav tako pa občina sprejme tudi ceno zasebnega vrtca, ki ima podeljeno koncesijo. Starši tako tudi v zasebnem vrtcu s koncesijo za vzgojo in varstvo otroka plačajo na enak način kot v javnem vrtcu. V tem delu sistem ostaja nespremenjen, predlagana pa je možnost, da se občina v primeru, ko imajo vrtci na njenem območju, ki izvajajo javno službo, prosta mesta, lahko sama odloči, v kolikšni višini bo zagotavljala sredstva tudi zasebnemu vrtcu."