V tožbi proti državi, ki je gradbeno dovoljenje za novo ljubljansko avtobusno postajo izdala investitorju Slovenskim železnicam, društvo med drugim izpostavlja uredbo o mejnih kazalcih vrednosti hrupa v okolju. Izpostavljajo, da so se odločevalci sklicevali na uredbo iz leta 2019, ki jo je ustavno sodišče leta 2022 razglasilo za neustavno in naložilo vladi, da jo popravi v enem letu, kar pa je storila šele pred kratkim.
"Uporabila jo je tudi pri načrtovanju avtoceste skozi Novo mesto, za kar je isto ministrstvo kot za avtobusno postajo Ljubljana sredi leta 2023 izdalo integralno gradbeno dovoljenje. Upravno sodišče ga je po tožbi civilne iniciative odpravilo," so spomnili.
AAG opozarja tudi, da gradbeno dovoljenje temelji na napačno določenem vplivnem območju posega. "Investitor je kot vplivno območje prikazal zgolj območje gradbišča, ne pa celotnega območja, na katerega se bodo dejansko razširjali vplivi nameravanega posega," so zapisali v sporočilu za javnost.
Vplivi, kot so hrup, emisije prahu, vibracije, svetlobno onesnaženje, prometne obremenitve, emisije iz gradbene mehanizacije in tovornih vozil ter spremembe v prometnih tokovih in poškodbe vozišča, se, kot opozarjajo v AAG, ne pojavljajo izključno na gradbišču, temveč se širijo v prostor in prizadenejo območja zunaj ograje gradbišča.
V društvu ob tem izpostavljajo "drobljenje projekta", ki se jim zdi nezakonito. Projekt Potniški center Ljubljana namreč obsega več medsebojno povezanih posegov, ki med drugim vključujejo novo avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti, kjer je investitor torej Slovenske železnice, prenovo železniške postaje, nad katero bdi država, novo cestno infrastrukturo, ki je naloga Mestne občine Ljubljana, in komercialne ter poslovne objekte zasebnih investitorjev ter sočasne obsežne ureditve javnega prostora, zelenih površin in prometnih tokov.
"Vsi navedeni posegi se nahajajo na istem območju, so načrtovani v prekrivajočih se časovnih fazah in so zasnovani kot integriran prometni, komercialni in urbanistični center, torej so funkcionalno povezani. Kljub temu so izdali ločeno gradbeno dovoljenje za avtobusno postajo, za ostale dele pa niso opravili presoje vplivov na okolje," so še zapisali pri AAG.
Kritični so do inšpekcij, ki da pod ministrstvi ne naredijo ničesar, čeprav ministri pravijo, da so samostojne. "Tako ostane organizirani javnosti, da skuša preprečiti kršenja, ki so v škodo prebivalstva," so sklenili.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je gradbeno dovoljenje za avtobusno postajo Ljubljana izdalo 13. novembra. Gre za tako imenovani severni avtobusni terminal ob Vilharjevi cesti, na katerem bo 30 peronov. Investicija je ocenjena na 75 milijonov evrov. Projektiran je še južni terminal ob Masarykovi cesti z 12 peroni, ki pa je predmet ločene investicije in posebnega gradbenega dovoljenja. Ta naj bi stal še 12 milijonov evrov.
Dela bodo potekala v dveh fazah, ki bosta predmet ločenih javnih naročil. Rok za oddajo ponudb na naročilo za izvajalca prve faze gradnje severnega terminala, to je izkop gradbene jame, je 24. december, predvidoma prihodnje leto naj bi se začela druga faza.
Medtem ko Slovenske železnice še iščejo izvajalca del za gradnjo nove avtobusne postaje, pa država že pospešeno gradi novo železniško postajo. Družba Mendota Invest iz madžarske bančne skupine OTP medtem zraven gradi kompleks Emonika s trgovinskim središčem, dvema hoteloma in poslovnimi prostori.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.