V nekaj mesecih po sprejetju zakona bo treba namreč poiskati končno rešitev, ki pa je zaenkrat nimajo niti v Evropi.
Potem ko je v četrtek zagato z zavarovalninami letal Adrie Airways zadnji hip rešila Slovenska razvojna družba in s tem omogočila nemoten let Adriinim 7 letalom, so v petek o zakonu, ki bi do nadaljnjega rešil to vprašanje, razpravljali v različnih sobah parlamenta. Predvsem zato, ker so se mnogi ustrašili številk. Država bi namreč morala jamčiti za zavarovalnino kar 700 milijonov ameriških dolarjev za vsako Adriino letalo. Skupno ta vsota znaša preko 1100 milijard tolarjev.
Vršilec dolžnosti ministra za promet dr. Pavel Gantar pa pomirja, da bila taka vsota dosežena le v skrajno hipotetični situaciji, da bi bilo ugrabljenih vseh 7 Adriinih letal in bi vseh sedem kjerkoli strmoglavilo na objekte. Gantar je še opozoril, da so te številke na srečo samo grozljive, ne pa tudi realne.
Kot nekateri menijo, je zato zdaj preplah odveč. Slovenija mora pač slediti tujim državam, če želi leteti v njihovem zračnem prostoru. Enako bo za prelete v našem prostoru zahtevala od tujih družb. Sicer pa Adria nima škode, ker je v igro vstopila Slovenska razvojna družba in ponudila jamstvo do sprejetja zakona. Če tega ne bi storila, bi bile posledice hude.
Po Gantarjevem mnenju bi najprej Adria Airways obstal na pomembnih destinacijah proti Zahodni Evropi, tudi proti Hrvaški in še ponekod, obenem bi pa seveda lahko kreditodajalci od Adrie zahtevali takojšnjo plačilo kreditov, ki jih ima ta družba.
Škoda bi znašala 87 milijonov dolarjev. Vendar pa posledice zaradi napadov občutijo letalske družbe tudi sicer: v kratkem bo sledilo nekajodstotno povišanje cen vozovnic.
Poleg jamstva, ki ga iščemo in so ga dobile že vse evropske družbe, že tako ali tako plačujemo večje zavarovanje na potnika, to pa naj bi stalo približno 1,5 milijona dolarjev letno, je povedal v.d. predsednika uprave Adrie Airways Branko Lučovnik.
Zakon bi morali poslanci sprejeti že v četrtek, a so jim pot prekrižali državni svetniki. Svetnik Jože Ilc ni pristal na korespondenčno sejo, zato so sejo preložili na petek. Ob tem je Ilc povedal, da po njegovem mnenju kompliciranih zadev s težkimi finančnimi posledicami ne morejo reševati preko telefona, saj je to nezrelost, ki se lahko maščuje.
Pri tem se poraja vprašanje, ali smo sploh zreli za hitro odločanje v kriznih trenutkih, kakršnega so denimo pred nekaj dnevi doživeli v ZDA in kaj bi se zgodilo z nacionalnim prevoznikom, če jamstva ne bi ponudila SRD.
