Ravno v času obnove brniške steze je bil evropski letalski promet najbolj oviran zaradi izbruhanega pepela islandskega vulkana. "Če bi bilo letališče odprto, bi nas zaprt zračni prostor nad Slovenijo stal od 50.000 do 60.000 evrov prihodkov dnevno," je za Delo povedal predsednik uprave družbe Zmago Skobir. Opozoril je, da so v ospredju težave letalskih prevoznikov, premalo pa se govori o izgubah, ki jih imajo zaradi prahu letališča in druge dejavnosti, vezane na letalstvo. "Zaradi tega lahko pričakujemo še večje pritiske na cene, nekaj likvidnostnih težav, morda celo kako propadlo podjetje več. Pa vendar zdravih podjetij posledice ognjenika ne bodo spravile na kolena," meni Skobir.
Po izjemno težkem letu 2009 tudi v letošnjem letu pričakuje ostre pogoje za poslovanje. Med zahtevnimi nalogami uprave v letošnjem letu navaja "razrešitev odnosa z največjim poslovnim partnerjem Aerodroma Ljubljana", to je domačim letalskim prevoznikom Adrio Airways. Pri tem si bo uprava, kot je dejal, prizadevala storiti vse, kar je v njeni moči, da bo zavarovala interese vseh deležnikov.
Skobir skladno z razmerami v Evropi pričakuje nadaljnje pritiske na cene od prevoznikov, ki pa jim, kot pravi, pri tem ne bodo mogli več popuščati. Če bodo želeli zagotavljati načrtovani razvoj, bodo po njegovih besedah morali po zgledu nekaterih tujih letališč zvišati cene nekaterih storitev. Aerodrom Ljubljana čedalje bolj bremenijo stroški za zagotavljanje varnosti, ki naj bi se po pričakovanjih zaradi dodatnih varnostnih zahtev še povečali.
Naložbeni načrti upravljalca brniškega letališča so se zaradi krize nekoliko zamaknili v prihodnost. Kljub temu v Aerodromu Ljubljana upajo, da bodo prihodnje leto res začeli gradnjo 60 milijonov evrov vredne naložbe v potniški terminal, pri čemer skušajo 17 milijonov evrov dobiti prek evropskih sredstev.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.