Tuje vplivanje na volitve? 30 državljanov na ustavno sodišče

Na novinarski konfereci so kot skupina državljanov predstavili razloge za pritožbo na Ustavno sodišče RS zaradi kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev. Na konferenci so govorili Dušan Keber, Rudi Rizman, Tamara Lah, Vinko Möderndorfer in Dušan Plut. Med podpisniki vložene pritožbe so poleg Kebra še Sanja Fidler, Vesna Vuk Godina, Spomenka Hribar, Matjaž Hanžek, Hajdeja Iglič, Polona Jamnik, Janez Jančar, Bogomir Kovač, Tamara Lah, Bojana Leskovar, Leon Magdalenc, Svetlana Makarovič, Janez Markeš, Vlado Miheljak, Vinko Möderndorfer, Boris A. Novak, Dragan Petrovec, Dušan Plut, Božo Repe, Rudi Rizman, Blaž Rozman, Svetlana Slapšak, Slavko Splichal, Darko Štrajn, Matej Šurc, Niko Toš, Boris Vezjak, Slavoj Žižek.

Skupina državljanov na čelu z Dušanom Kebrom je pritožbo na ustavno sodišče zaradi domnevne kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev vložila, saj ocenjuje, da je bilo v volilni proces "poseženo na način, ki ga demokratična država ne sme spregledati". Zaupanje v svobodne volitve pa je pogoj za legitimnost demokratične oblasti, menijo.

"Volitve niso samo tehnično dejanje oddaje in štetja glasov. So celoten proces, v katerem mora biti volivcem zagotovljeno, da voljo oblikujejo svobodno, brez prikritih pritiskov, nezakonitih metod in nedovoljenega vplivanja. Zato za presojo svobodnih volitev ni pomembno le, ali so bili glasovi pravilno prešteti, temveč tudi, ali so bili pogoji za oblikovanje volilne volje pošteni in zaščiteni," je povedal Keber. 

Menijo namreč, da javno znane okoliščine in izjave najvišjih državnih organov kažejo na "možnost organiziranega in prikritega tujega vplivanja na volilni proces". Pri tem pa so poudarili, da vprašanje prikritega tujega vplivanja na volitve ne sme ostati samo predmet političnih razprav, medijskih komentarjev ali predkazenskih postopkov. "Gre tudi za ustavnopravno vprašanje, ali je bila volilna pravica državljank in državljanov dejansko zavarovana," so poudarili. 

"Če bi se izkazalo, da je bilo oblikovanje volilne volje sistematično prizadeto s prikritim tujim vplivanjem, bi moralo ustavno sodišče presoditi, ali so bile volitve še vedno svobodne v ustavnem pomenu te besede. Če pa se bo izkazalo, da je bil volilni proces prizadet do te mere, da ni več mogoče govoriti o svobodnih volitvah, mora država imeti pravni odgovor na ta položaj," so še opozorili.

Skupina skoraj 30 vidnih državljanov, ki pričakujejo, da bo ustavno sodišče zadevo obravnavalo prednostno, sicer ne zatrjuje, da morajo ustavni pravniki ugotavljati kazensko odgovornost posameznikov, saj je to naloga policije, tožilstva in rednih sodišč. Prav tako ne zatrjujejo, da so vsa dejstva že dokončno ugotovljena.

Nekateri vidni posamezniki iz skupine so danes razloge za pritožbo predstavili tudi na novinarski konferenci na Trgu republike.

Sociolog Rudi Rizman je bil kritičen do predsednika SDS in kandidata za mandatarja Janeza Janše, za katerega Rizman meni, da je "legitimnost teh volitev ne le ogrozil, temveč tudi porušil". Očital mu je, da je "v volitve vpregal tujo paradržavno obveščevalno službo in s tem resno ogrozil ustavni red Slovenije".

Tudi kulturnik Vinko Möderndorfer je bil v izjavi izrazito kritičen do prihoda politike pod vodstvom Janše. Očital ji je celo fašistoidnost, SDS pa vmešavanje v slovensko samostojnost, da "bi prišla na oblast in ponovno pokradla deželo". Kot je zatrdil, so bile "minule volitve velika manipulacija, še več, nezakonito in spletkarsko vmešavanje tujih sil v našo demokracijo in s tem v našo suverenost".

Nastopila je tudi biokemičarka Tamara Lah, ki je polovici poslancev očitala "primitivne prevare" in boj za popolno ekonomsko prevlado nad potrebami ljudi.

Geograf Dušan Plut, sicer član predsedstva Demosa in predsedstva RS, je ocenil, da potrebuje obstoječi tradicionalni model parlamentarne demokracije temeljito prenovo. "Živimo namreč tudi v bistveno drugačnih informacijsko-komunikacijskih razmerah, v obdobju možnih stopnjevanih zlorab umetne inteligence. Za take razmere sedanji model demokracije očitno nima dovolj učinkovitih zaščitnih mehanizmov, ki bi preprečevali zunanjo in notranjo nadvlado zlorabo močnejšega nad vladavino ljudstva. To je tudi osnova za našo pritožbo," je poudaril Plut.

Profesor civilnega prava Rok Lampe pa je pojasnil, da ustavno pritožbo, ki jo je podpisalo osem posameznikov, subsidiarno dopolnjuje pobuda za oceno ustavnosti zakona o volitvah v DZ. Dodal je, da so se pri pisanju pritožbe sklicevali na primerjalno sodno prakso, na čelu s primerom iz Romunije, kjer so zaradi tujega vpliva na volitve celo razveljavili predsedniške volitve.

Zaradi vpliva tujih obveščevalnih služb na volitve pa je ločeno pritožbo vložil tudi Darko Nikolovski.

Glasbenika in režiserja Nikolovskega, ki je marca kandidiral za poslanca na listi Svobode, pa pri vložitvi ustavne pritožbe podpirajo tudi v Svobodi. 

Kot so pojasnili, pa stranka ni vlagatelj pritožbe. Nikolovski zahteva razveljavitev vseh poslanskih mandatov in začasno zadržanje postopka oblikovanja nove vlade in volitev mandatarja. 

Oglasil se je tudi Robert Golob, ki je zapisal: "Danes je nov dan in Janez Janša bi se moral naprej zamisliti, ali ima pravico deliti nauke o suverenosti in državotvornosti. Razkritja o aferi Black Cube namreč kažejo, da je za oblast pripravljen izdati kogarkoli, tudi svojo lastno državo."

Predsednik Demokratov Anže Logar je danes ob podpisu koalicijske pogodbe glede pritožb dejal, da jih sam sicer ne more komentirati, hkrati pa povedal, da pomislekov ni bilo, "ko se je pogajalo s prejšnjo možno koalicijo". Kot je dejal, se mu zdi "malce nenavadno, da so se ti pomisleki pojavili šele sedaj, tik pred iztekom roka".

Poslanka NSi Iva Dimic je v izjavi ob prihodu v DZ povedala, da zbiranje podpisov za oporekanje poslanskih mandatov kaže, da so "res mislili, da jim neka oblast pripada in bodo uporabili vse sile, da bodo storili vse, kar je mogoče, da bi oblikovali drugačno koalicijo".

Oglasil se je tudi poslanec NSi Janez Žakelj, ki je dejal, da se civilna družba lahko pritoži, o tem pa bodo odločile institucije. Na dodatno novinarsko vprašanje, kako komentira, da so pobudnike za razveljavitev izida volitev podprle tudi nekatere poslanke Svobode, pa je odgovoril: "Mislim, da je predsednik največje koalicijske stranke povedal: državni udar".

Predsednik SDS Janez Janša in bodoči mandatar je namreč informacijo, da naj bi skupina državljanov zaradi suma vpliva na državnozborske volitve iz tujine vložila pritožbo na ustavno sodišče, komentiral že v sredo na omrežju X. "Če kdaj, potem je stranka SDS danes daleč najbolj pripravljena tako na omenjeni 'državni udar' globoke države kot na eventuelne nove volitve," je zapisal.

Poslanka Levice in Vesne Tina Brecelj je glede odziva Janše, da gre pri vložitvi ustavne pritožbe za državni udar, v izjavi pred DZ poudarila, da "uporaba pravnih sredstev ni državni udar". Povedala je, da podpirajo prizadevanja civilne družbe, katere naloga je tudi nadzor politike. Poleg tega pričakujejo, da bodo institucije v najkrajšem možnem času odločile o morebitnih vplivih tujih obveščevalnih in varnostnih služb na volitve.

Tudi poslanka SD Andreja Katič se je danes zavzela za čimprejšnji odgovor organov glede dogajanja pred volitvami.

Vsaj na petkovo odločanje o kandidatu za mandatarja Janezu Janši pritožba ne more vplivati. Po besedah naših sogovornikov do takrat sodišče še ne more sprejeti nobene odločitve. Pozornost je sicer pritegnila izjava predsednika ustavnega sodišča Roka Čeferina.  Ta je opomnil, da živimo v času, ko obveščevalne službe vplivajo na rezultate volitev in ocenil, da smo bili podobnim poskusom priča tudi letos pri nas.

A naši sogovorniki opozarjajo, da je dokazovanje - sploh takšnih primerov, ki jih policija in tožilstvo še preiskujeta - izredno zahtevno. Ustavno sodišče pa je pri presojanju strogo, torej od pritožnikov pričakuje zelo čvrste dokaze, so včeraj poročali v oddaji 24UR. 

Zadnji del volilne kampanje pred marčnimi parlamentarnimi volitvami je namreč močno zaznamovala anonimna objava na skrivaj posnetih pogovorov z vidnimi Slovenci, ki so jih zvabili na lažne poslovne sestanke. Način, kako je do tega prišlo, je soroden z načinom, ki se ga poslužuje zasebna tuja obveščevalna služba Black Cube, katere predstavniki so se mudili tudi v Sloveniji. Zato je del politike in civilne družbe ocenil, da je prišlo do tujega vpliva na marčne parlamentarne volitve.