Afera Litijska: Kaj se dogaja s famozno sodno stavbo?

Konec leta 2023 je ministrstvo za pravosodje – z zeleno lučjo in pomočjo ministrstva za finance – v tišini in na hitro sprejelo odločitev o nakupu dotrajane poslovne stavbe na obrobju Ljubljane, na Litijski cesti v Štepanjskem naselju.

Posledice afere, ki smo jo razkrili nekaj dni po podpisu pogodbe in nakazilu kupnine, so odnesle vodstvo SD-ja ter vodstvo pravosodnega ministrstva. Sledile so kazenske ovadbe, nakup je v reviziji okrcalo tudi Računsko sodišče, medtem ko stavba še naprej sameva – in propada. Zaposleni na sodiščih, ki naj bi jim bila stavba prvotno namenjena, o njenem nakupu predhodno niso bili obveščeni, kupljene prostore pa so kmalu označili za neprimerne.

Do pred kratkim notranja ministrica Andreja Katič je v zadevi Litijska Policiji predala naznanitve suma kaznivih dejanj. Nacionalni preiskovalni urad je nato izvedel hišne preiskave, marca letos pa so kriminalisti vložili kazenske ovadbe zoper četverico: Sebastjana Vežnaverja, koprskega poslovneža, ki je stavbo prodal državi, Uroša Gojkoviča, takratnega generalnega sekretarja ministrstva za pravosodje, Simona Starčka, vodjo projekta nakupa sodne stavbe, ter sodno cenilko Bredo Zorko, ki je podpisana pod dve cenitvi: starejšo, cenejšo, ki je bila leta 2019 podlaga za Vežnaverjev nakup stavbe, in novejšo, po kateri je država Litijsko preplačala za kar šest milijonov evrov. 

Pred kratkim je Specializirano državno tožilstvo zahtevalo sodno preiskavo. Če jo bo sodišče potrdilo, se bo s tem začel kazenski postopek.

Da bi le našli primernega uporabnika za stavbo, je ministrstvo za pravosodje poslalo povpraševanje po državni upravi: "Ali kdorkoli potrebuje to zgradbo za svoje namene?" Odgovor je bil jasen – nihče ni izrazil interesa. "Odgovorili so, da ne, da nihče ne želi te zgradbe," je nekaj dni pred svojim odhodom v državnem zboru pojasnila takratna pravosodna ministrica Andreja Katič.

Kljub temu se je morda vendarle našel organ, ki bi mu stavba – kljub pomanjkanju zadostnega števila parkirnih mest – prišla prav. "Pred kratkim je predsednica Sodnega sveta sicer neformalno povedala, da bi bil Sodni svet pripravljen vstopiti v to zgodbo," je dodala Katičeva.

Sodni svet ima trenutno sedež v najetih prostorih v središču Ljubljane. Ker jim sedanji najemodajalec zvišuje najemnino, bi se bili pripravljeni preseliti v to stavbo. je še dodala nekdanja ministrica. Za dobrih 500 kvadratnih metrov prostorov, v katerih deluje Sodni svet, država letno plača dobrih 80 tisoč evrov najemnine.

Res pa je, da bi moralo ministrstvo v državnem proračunu zagotoviti sredstva za celovito obnovo – ta bi stala več milijonov evrov. Zaenkrat teh sredstev ministrstvo v proračunu nima.

V primopredajnem zapisniku Sekretariata Ministrstva za pravosodje, ki smo ga pridobili neuradno, je sicer zapisano, da se za stavbo zanima tudi ljubljanski župan Zoran Janković. "Zato je bil pripravljen opomnik kot podlaga za razgovor ministrice s predsednikom vlade, ki pa (še) ni bil izveden," še piše v zapisniku.

Od samega nakupa, torej že skoraj dve leti, mora za varnost stavbe skrbeti država. Zaradi razbitih oken in vrat, ki omogočajo zelo lahek vstop v objekt, so območje ogradili z višjo panelno ograjo. Ministrstvo za pravosodje ima urejeno tudi fizično in tehnično varovanje objekta, urejanje okolice in čiščenje zgradbe pa opravljajo zaporniki, kar po njihovih navedbah predstavlja "minimalni strošek".

Ministrstvo prek Državnega odvetništva medtem poskuša rešiti še težavo manjkajoče parcele. Ob nakupu je namreč država "pozabila" odkupiti manjši del zemljišča tik ob zadnjem vhodu – nekaj kvadratnih metrov veliko parcelo, ki je še vedno v lasti Sebastjana Vežnaverja. Brez te parcele uporaba stavbe sploh ni možna.