Kot je znano, je premier Anton Rop pretekli teden od pristojnih institucij zahteval poročila v zvezi z afero Orion. Vsebine poročil ministri ne želijo predstaviti, dokler jih ne preuči premier.
Premier se je odločil zahtevati poročila zaradi očitkov, ki se v javnosti pojavljajo v zvezi z domnevnimi goljufijami Oriona. Preveriti je namreč treba, ali očitki držijo in ali so k temu pripomogle sistemske napake.
Ljubljanska finančna družba Orion se ukvarja s posojanjem denarja na nebančnem trgu, v zadnjem času pa je v javnost prišlo več zgodb o tem, da je nekatere svoje stranke zavajala pri sklepanju posojilnih pogodb. V več primerih naj bi se zgodilo, da se je dogovor o zavarovanju posojila s hipoteko "spremenil" v pogodbo o prodaji nepremičnine, posojilojemalec pa naj bi bil glede vsebine dogovora zaveden. Orion naj bi obračunaval tudi oderuške obresti. Orionova zgodba naj bi bila dodobra prepletena s Slovensko investicijsko banko (SIB).
O domnevnih finančnih goljufijah bo v začetku prihodnjega meseca razpravljal tudi državni zbor. Na zahtevo poslancev koalicije Slovenija in poslanca SMS bo DZ razpravljal o povezavi med Slovensko investicijsko banko (SIB) in podjetjem Orion oz. Pay Consulting, in sicer na izredni seji 2. marca. Predlagatelji izredne seje so DZ predložili tudi sedem sklepov, do katerih se bo pred sejo moral opredeliti še matični odbor za finance in monetarno politiko. Ta bo na svojo sejo povabil predstavnike vseh 11 ustanov, ki so jih v zahtevi za sklic seje navedli predlagatelji, medtem ko bosta na seji DZ sodelovala le predsednik vlade Anton Rop in finančni minister Dušan Mramor.
Tržni inšpektor ni ukrepal
Ugotovili pa smo, da bi lahko tržni inšpektorat že junija lani ukrepal proti Orionu, pa tega ni storil.
Potrošnica v stiski je pri Orionu najela posojilo, da bi na hitro pokrila minus na tekočem računu. Čeprav je Orion v reklamnem letaku obljubljal takojšno realizacijo Kratkoročnega posojila, je denar nakazal po devetih dneh. Prepozno, da bi pokrila minus, sledile so težave in dodatni stroški na banki. Zato je maja lani nevladna Zveza potrošnikov Slovenije o zavajajočem oglaševanju v njenem imenu obvestila tržni inšpektorat. Inšpektor Darko Gradišnik ni mogel nesporno ugotoviti, ali je šlo za zavajajoče oglaševanje. Ugotovil pa je, da je šlo za hipotekarni kredit. Drugega Gradišnik ni preverjal. Pa čeprav v oči bode z mastnim tiskom zapisan znesek, ki ga mora potrošnica vrniti Orionu. Sposodila si je 1.800 evrov, prejela jih je1563, vrniti pa mora 3.096 evrov. Po enostavnem izračunu obresti znašajo 1533 evrov, saj je Orion stroške že odštel. To pomeni, da bo za posojilo plačala skoraj 100-odstotne obresti v dveh letih. A to se inšpektorju ni zdelo čudno, saj tega ni pregledoval.
"Očitno tega ni preverjal in se je kot rečeno zadovoljil samo z odgovorom na vprašanje, ki je bilo postavljeno v pritožbi," je pojasnil glavni tržni inšpektor, Roman Kladošek, in zatrdil: "To pogodbo, vse spise, ne samo to, več kot tristo, bomo pregledali, in ne samo pregledali ampak tudi preračunali."
Če ugotovijo, da so bile obresti oderuške, te so namreč kaznive, bodo o tem obvestili policijo. Lani tega niso opazili. In tudi drugače ni tržni inšpektorat policiji predal niti ene same sporne pogodbe, ker menda ni imel dokazov. Sicer pa so včeraj od Oriona prejeli okoli 350 pogodb, ki jih zdaj pregledujejo.
"Dnevno dežujejo te pogodbe tako, da lahko ugotovimo, da je šlo za dajanje posojilnih poslov brez odločbe urada za varstvo potrošnikov, torej ni res, da so izdajali samo hipotekarne posle, in temu ustrezno bodo sledili tudi ukrepi tržne inšpekcije," je povedal Kladošek.
Orionu bo inšpekcija še v tem tednu prepovedala dajanje potrošniških posojil in podala predlog sodniku za prekrške. O domnevnih kaznivih dejanjih bo inšpekcija v kratkem obvestila tudi policijo.
