Ustavitev preiskave zoper nekdanjega generalnega sekretarja Rdečega križa Slovenije (RKS) Mirka Jeleniča in zoper njegovega pomočnika v podjetju Slork, ki ga je ustanovil RSK, Janka Jurco, je okrožnemu sodišču v Ljubljani predlagalo državno tožilstvo.
Tožilstvo in policija brez dokazov?
Vzrok za ustavitev preiskave naj bi bil v tem, da policija in tožilstva nista zbrala dovolj dokazov, da bi omenjena storila kaznivo dejanje. "Predkazenski postopek je vseskozi usmerjal okrožni državni tožilec, po podanih kazenskih ovadbah s strani tožilstva nismo prejeli nobenih dodatnih zahtev, zato menimo, da je bilo naše delo opravljeno strokovno in korektno," je dejal Drago Menegalija, vodja sektorja kriminalistične policije.
Enako usodo je lani doživela tudi preiskava za več drugih kaznivih dejanj, ki jo je tožilstvo sprožilo proti Jeleniču in njegovim nekdanjim kolegom.
Zoper Jeleniča je tožilstvo leta 2002 predlagalo pregon, ker naj bi izrabil svoj položaj s tem, ko je kot direktor Slorka aprila 1998 podpisal fiktivno kupoprodajno pogodbo med Slorkom in podjetjem IRT, ki je v lasti nekdanjega aktivista RKS Sreča Kirna, za nakup raznovrstnega blaga v skupni višini 135 milijonov tolarjev. Od tega je IRT pridobila najmanj 90 milijonov tolarjev premoženjske koristi. Denarja, ki si ga je sposodil od RKS, Kirn ni nikoli v celoti vrnil.
Jurci pa je tožilstvo očitalo, da je izrabil svoj položaj s tem, ker je kot pomočnik direktorja Slorka odkupil za 2,3 milijona tolarjev terjatev od podjetja Investinhouse, pri čemer je po mnenju tožilstva vedel, da dolžnik podjetje Lija že v času sklenitve te pogodbe ni imel sredstev, s katerimi bi lahko poravnal svoje obveznosti.
Preiskavo je vodil "pozabljivi" tožilec Železnik
Afera Rdeči križ se je sicer začela februarja 2002, ko so v javnost pricurljali prvi podatki, da se RKS ukvarja s sumljivimi posli, med drugim tudi to, da je posojal denar, zbran v humanitarnih akcijah. Afera je "odnesla" celotno vodstvo RKS, organizacija pa še danes čuti posledice izgubljenega zaupanja javnost.
Policija je že maja na tožilstvo poslala prve kazenske ovadbe, preiskavo pa je vodil vodja oddelka za gospodarski kriminal, nekdanji okrožni državni tožilec Milan Železnik, ki je kasneje dal odpoved. Razlog za njegov odhod so bili kupi nerešenih tožilskih spisov, ki so jih med revizijo odkrili v njegovi službeni pisarni.
