Slovenija

Afera SIB banka: Začarani krog

Ljubljana, 03. 03. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Usoda SIB banke še naprej buri duhove. Predsednik Nove Slovenije Andrej Bajuk meni, da pripojitev SIB banke Abanki ne bo rešila ničesar. Po njegovem mnenju je namreč za zaplete glede SIB banke kriva vlada oziroma država, ki pa ima delež tudi v Abanki.

To pa ni vse, precejšen delež v tej banki ima tudi Zavarovalnica Triglav, ki je sodelovala pri sporni prodaji delnic SIB banke Energetiki.

Če bo na koncu sprejeta rešitev, da bodo SIB banko pripojili Abanki se bodo zapleti le še nadaljevali, je prepričan Bajuk.

Andrej Bajuk
Andrej Bajuk FOTO: Dare Čekeliš

"Dejstvo je, da tudi Abanka je v delni lasti države. Nikar ne mislite, da bomo nekaj rešili, če bomo le pokrivali z drugimi imeni," pravi Bajuk

Dejstvo pa je, da ima država preko Slovenske odškodninske družbe v Abanki le dvoodstotni delež. S 26 odstotnim deležem pa sodi med največje delničarje Abanke Zavarovalnica Triglav. Ta pa je skupaj s povezanimi podjetji precej zaslužila pri prodaji delnic SIB banke Energetiki. Takratna predsednica uprave Nada Klemečič je menda celo sodelovala pri določanju cene delnic, ki je bila na koncu skoraj 100 odstotkov višja od dejanske vrednosti delnic. Poleg tega je bil predsednik uprave SIB banke v tem času Vlado Klemenčič, mož Nade Klemenčič.

Za komentar smo prosili Abanko. V odgovoru so zapisali: "Abanka sledi razvoju finančnega trga v tujini, kjer se bančne in zavarovalniške hiše povezujejo zaradi oblikovanja celovite ponudbe bančno-zavarovalnih storitev. Tako je povezava Abanke z Zavarovalnico Triglav ne samo lastniška, temveč predvsem razvojno-poslovna."

V Abanki ne vidijo razloga, zakaj bi bila pripojitev SIB banke sporna.

Marjan Odar, direktor Slovenskega inštituta za revizijo
Marjan Odar, direktor Slovenskega inštituta za revizijo FOTO: POP TV

Bajuk je kritiziral tudi Slovenski inštitut za revizijo, češ da slabo nadzoruje revizorske hiše. Ena izmed njih je namreč izdala pozitivno mnenje o poslovanju SIB banke, kasneje pa se je izkazalo, da je njeno poslovanje vse prej kot rožnato. Na Inštitutu so nam razložili, da delo vsake revizorske hiše pregledajo vsaka tri leta. Revizorska hiša, ki je napisala poročilo za SIB banko, ni bila na vrsti za nadzor, vendar je možen izredni nadzor.

"Če pa bi g. Bajuk ali kdorkoli drug zahteval izredni nadzor, ker bi mislil, da smo nekaj narobe naredili, oziroma, da so revizorji naredili nekaj narobe, potem bi mi tako zahtevo pretehtali in bi lahko naredili izredni nadzor," meni Marjan Odar, direktor Slovenskega inštituta za revizijo.

Po Bajukovem mnenju bi bilo pogodbo, s katero je Energetika postala večinski lastnik SIB banke najbolje razveljaviti. Direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Neven Borak je pred kratkim dejal, da to ni možno, Bajuk pa meni, da bi to lahko dosegli po sodni poti.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.