Razočarani odzivi iz Slovenije: '20-letna prizadevanja končana v 10 dneh'

"Kaos v Afganistanu in predaja sodobne oborožitve za 300.000 mož talibanom je doslej največji poraz za Nato v zgodovini. Kot del zavezništva smo zanj soodgovorni. Prepuščanje afganistanskih zaveznikov terorju talibanov pa je sramotno dejanje. Vse skupaj je simbol konca neke dobe," je zapisal predsednik slovenske vlade, ki je o razmerah v Afganistanu govoril tudi s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem. Pogovarjala sta se tudi o ukrepih za varovanje zunanjih meja Evropske unije pred okrepljenim valom ilegalnih migracij in potrebi po hitri širitvi schengenskega območja.

Tudi predsednica parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Monika Gregorčič je dogajanje v Afganistanu pospremila z oceno, da gre za umik, ki zaveznikom ni v čast. Po njenem mnenju je najbolj tragično, da bodo ženske in otroci na milost in nemilost prepuščeni talibanskemu režimu, veliko Afganistancev pa bo emigriralo, tudi v Evropo. "Talibani so se po predaji vladnih sil skoraj brez boja vojaško še okrepili z najsodobnejšim orožjem," je ugotavljala Gregorčičeva, sicer poslanka stranke SMC.

V LMŠ so razočarani nad tem, da so se prizadevanja za preobrazbo afganistanske družbe, tudi prizadevanja Slovenije, končala tako klavrno. "Zahod je odigral slabo vlogo. 20-letna prizadevanja ne le ZDA, ampak tudi celotne EU in Nata, so se končala v 10 dneh," je spomnil poslanec Nik Prebil. Tudi v LMŠ pričakujejo, da bo Slovenija aktivno pomagala tistim, ki so v Afganistanu pomagali zavezniškim silam, v okviru EU pa tudi aktivno pristopila k migrantskemu vprašanju, ki bo zaradi razmer tudi nastalo.

Podpredsednik SD Matjaž Nemec opozarja, da mednarodna skupnost ne sme gledati stran ob dogajanju v Afganistanu. "Slovenija kot predsedujoča Svetu EU ima pri tem posebno odgovornost. Nujno je treba zaščititi civilno prebivalstvo, zlasti ženske, dekleta in manjšine ter zagotoviti temeljno spoštovanje človekovih pravic," je dejal. Tudi on je opozoril, da smo dolžni poskrbeti za ljudi, ki so pomagali v Afganistanu. Vlado poziva k sodelovanju v skupnih mednarodnih prizadevanjih, da se tujim in afganistanskim državljanom omogoči miren odhod iz države, mednarodna skupnost pa naj zagotovi potrebne mirovne pogovore, ki bodo omogočili dolgotrajno politično rešitev in pogoje za varno življenje tam.

Po ocenah poslanca SAB Andreja Rajha gre za veliko odgovornost mednarodne skupnosti. Pričakuje enoten odziv EU, tudi Slovenije. Če obstaja možnost, da ljudem pomagamo, je po njegovih besedah to naša moralna dolžnost. Odgovornost vlade je, da – če je le mogoče – pomaga tistim, ki so v Afganistanu pomagali našim silam, je dodal. Po njegovem mnenju pa so razmere v Afganistanu tudi opomin za BiH, da se mednarodna skupnost iz te države še nekaj časa ne sme umakniti.

Koordinator Levice Luka Mesec ugotavlja, da so talibani po 20 letih zahodne intervencije v Afganistanu v bistvu močnejši, kot so bili takrat, ko so zahodne sile tja prišle. To je po njegovem mnenju še en argument proti zahodnim intervencijam v tretjih državah. Kot pravi, se mora Slovenija zavedati, da je bila soudeležena v intervencijah v Afganistanu in za tamkajšnjo katastrofo nosi odgovornost, zato moramo ljudem, ki so iz Afganistana že pribežali v Slovenijo, ali pa zdaj bežijo iz Kabula, po njegovem prepričanju ponuditi azil. Temu pa nasprotuje prvak SNS Zmago Jelinčič, ki meni, da je dogovor med ZDA ter Albanijo in Makedonijo o sprejemu Afganistancev del širšega ameriškega načrta destabilizacije Evrope.  

V DeSUS menijo, da je bila prisotnost Nata v Afganistanu ključna za zagotavljanje nemotenega in uspešno izvedenega mirovnega procesa. "Z žalostjo se lahko spomnimo preteklega ozkoglednega pozivanja nekaterih političnih strank v Sloveniji, ki so zahtevale tudi umik enot Slovenske vojske iz Afganistana. Izkazalo se je, da je bil odhod držav prezgoden, kar bo v prihodnje povzročilo dodatno destabilizacijo v regiji," ocenjujejo in od mednarodne skupnosti pričakujejo konkretne odzive.

Tudi nepovezani poslanec Branislav Rajić meni, da je bila odločitev za umik iz Afganistana nepremišljena. Dogajanje v Afganistanu je najbolj klavrn konec izvoza demokracije, pravi Rajić, ki meni, da so nujni takojšnja akcija Nata za povrnitev v predhodno stanje, interventen sprejem beguncev in pozornost na speče celice v Evropi.