Slovenska vojska je dolga leta sodelovala v operacijah v Afganistanu, in to z odliko – kljub pomanjkanju opreme in politične volje. Naredili so tisto, česar smo jih prosili. A Afganistan ni Kosovo, zato so v tej tuji deželi najemali prevajalce, ki so jim pomagali pri sodelovanju z lokalnim prebivalstvom in afganistansko vojsko. Koliko jih je bilo, verjetno ne vedo natančno, saj so si jih večinoma delili z zavezniškimi vojskami, a dejstvo je, da so s tem postali tarča. Za številne Afganistance so bili izdajalci, talibani pa so razpisali nagrado za tistega, ki bi jih prijel, in jim obljubljali smrt.
Američane so rotili, naj jim pomagajo, saj so bile ogrožene njihove družine, morali so se skrivati. Washington je že leta 2007 pripravil poseben program, ki je sodelavcem pod določenimi pogoji omogočal preselitev v ZDA. Postopek je bil dolgotrajen in zamuden, leta 2021 pa ni bilo več časa. Začeli so organizirati evakuacijske lete iz Afganistana. Na prvem je bilo 221 ljudi, med njimi tudi 57 otrok in 15 dojenčkov. S tem so se pridružili že približno 70.000 afganistanskim državljanom, ki so se od leta 2007 v okviru posebnega vizumskega programa naselili v ZDA.
Kolegi pri Dnevniku so izvedeli, da je tudi Slovenska vojska dobila podobne prošnje. Trenutno še ni jasno, kako se je to zgodilo, a Slovenija se z zavezniškimi državami iz Evrope dogovarja za nekakšen sistem, ki bi zaščitil te ljudi. "Skupaj s pristojnimi resorji zato preučujemo, kako bi lahko Slovenija omogočila mednarodno zaščito osebam, ki bi zanjo zaprosile," so odgovoril za časnik. Koliko pa je teh sodelavcev? "Število teh oseb je sorazmerno obsegu kontingentov Slovenske vojske in ni veliko." Verjetno pa bodo naleteli na birokratske mline, saj je Slovenija ena najmanj prijaznih držav za pridobivanje azila, prav tako so te prevajalce večinoma dobili preko zaveznikov. "V sodelovanju z MZZ in MNZ kot pristojnim za azilno politiko preučujemo možnosti Slovenije za nudenje pomoči oziroma mednarodne zaščite posameznikom in njihovim družinam," so nam sporočili iz Morsa in dodali, da ministrstvo za obrambo in Slovenska vojska v okviru svojih pristojnosti in v sodelovanju z zavezniškimi državami preučujeta možnosti za nudenje podpore tem osebam.
Teh ni veliko, saj slovenski kontingenti niso bili tako obsežni – verjetno gre za manj kot deset ljudi. To ni celotna zgodba, nekaj posameznikov je s Slovensko vojsko delalo dolga leta in so bili le "naši." Vprašanje pa je, ali ima vojska z njimi še stike in kje trenutno sploh so. Slovenska zakonodaja je neizprosna, prevajalci pa so v resnično nevarni situaciji, zato bi država morala narediti izjemo. Gre namreč za ljudi, ki so pomagali našim vojakom, da jim je bilo lažje in da so bili varnejši. Država mora tem ljudem pomagati zapustiti Afganistan in to je veliko težje, kot si lahko predstavljamo. Zadnje talibanske ofenzive so zajele že 90 odstotkov obmejnih območjih, pogosto je varen le odhod z letalom. Na letalo pa se je najpogosteje mogoče krcati le, če imate ustrezen vizum. Tega jim Slovenija mora zagotoviti.
"Storili bomo vse, da zagotovimo varnost in mednarodno zaščito za lokalne sodelavce, ki so nam zagotavljali pomoč na naši misiji v Afganistanu. Slovenska vojska svojih ljudi ne pušča za sabo," je ob tem na spletu zapisal slovenski obrambni minister Matej Tonin.
Slabe izkušnje z nemško vojsko
Nemčija je imela v Afganistanu na stotine sodelavcev domačinov. Leta 2013 so pripravili tudi poseben program, s pomočjo katerega se je v Nemčijo preselilo 800 sodelavcev in 2.500 njihovih družinskih članov. Nemški generalštab domneva, da obstaja še približno 500 ljudi, ki lahko v okviru tega programa upajo na preselitev. Če so za preselitev 800 ljudi imeli kar osem let, imajo zdaj za 500 ljudi in njihove družine le še nekaj mesecev. Hitrost očitno ni nemška vrlina, zato številni nekdanji častniki in tudi prevajalci opozarjajo, da nimajo več časa.
"Nemci radi poudarjajo, da prihajajo iz svobodne in demokratične države, ki spoštuje človekove pravice. Moja zahteva od Nemcev je, da v tem primeru postavijo človekove pravice nad birokracijo," je za DW dejal prevajalec Ahmad. In ni edini primer, ki je ujet v tem kolesju. Kot je še zapisal, so nekateri od njegovih prevajalskih kolegov mrtvi, spet druge preganjajo talibani.
Program tudi predvideva, da je od zaposlitve minilo več kot dve leti, zato se lahko tisti, ki so z Nemci delali med letoma 2019 in 2021, obrišejo pod nosom. Nevarnosti, s katerimi se soočajo "mladi" sodelavci, pa ni nič manjša. Evropske vojske imajo s prevajalci slabe izkušnje, pa ne zaradi njihovega slabega dela, saj zgodbe, ki so nam jih pripovedovali vojaki, kažejo, da so bili števili izvrstni sodelavci. Nekateri so sodelovali tudi v oboroženih operacijah – neoboroženi, a nujni za pridobivanje informacij od lokalnega prebivalstva. Slabe izkušnje se nanašajo predvsem na to, da so neredko zapadli v birokratske mline, in vprašanje je, ali bodo zmožni v nekaj mesecih premakniti na tisoče prevajalcev in drugih sodelavcev. Kaj se bo zgodilo z vsemi ostalimi, ki so v afganistanski vojski ali pa so zaposleni v trenutni vladi v Kabulu, ne ve nihče. Vprašanje, s katerim se morajo soočiti vse vojske zveze Nato, pa je, ali smo zanje tudi odgovorni.
Talibani napadli tri ključna mesta v Afganistanu
Na jugu in zahodu Afganistana se odvijajo siloviti spopadi za tri ključna mesta, ki jih skušajo talibani iztrgati iz rok afganistanskim varnostnim silam. Po tem, ko so v zadnjih tednih in mesecih dosegli pomembne zmage na podeželju, je talibanom zdaj uspelo vdreti v dele Herata, Laškar Gaha in Kandaharja. Usoda teh mest bi se lahko po oceni britanskega BBC izkazala za ključno za prihodnost Afganistana, potem ko se bodo do septembra iz njega dokončno umaknili vsi tuji vojaki.
Vse glasnejša so svarila, da deželi pod Hindukušem grozi ponovna humanitarna kriza, in ugibanja, kako dolgo lahko afganistanske vladne sile zdržijo silovito ofenzivo talibanov. Po nekaterih ocenah naj bi bila v rokah talibanov že približno polovica afganistanskega ozemlja, vključno s pomembnimi mejnimi prehodi s sosednjima Iranom in Pakistanom. Talibani so v zadnjih dveh mesecih, od začetka umika tujih sil, sprožili silovito ofenzivo po vsem Afganistanu in uspelo jim je zavzeti obsežna območja. Herat, Helmand in Kandahar so po površini tri največje afganistanske province.
KOMENTARJI (575)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.