'Agonija se končuje, politika se v RTVS ne bo več vtikala'

Potem ko je ustavno sodišče danes objavilo sklep o razveljavitvi zadržanja pri delu novele zakona o RTVS, iz katerega izhaja tudi, da se novi svet zavoda skladno z novelo konstituira najpozneje v sedmih dneh po objavi tega sklepa v uradnem listu, se vrstijo odzivi.

Iz Društva novinarjev Slovenije so sporočili, da upajo, da se bo "spirala naraščajoče neprofesionalnosti, slabe gledanosti in nezaupanja javnosti" obrnila v pravo smer k profesionalnemu novinarstvu in kakovostnim vsebinam za bralce, poslušalce in gledalce. Po njihovih navedbah je ustavno sodišče z današnjo odločitvijo omogočilo, da tudi v praksi zaživi novo upravljanje javnega medija. Upajo, da bo začetek delovanja novega sveta zavoda, v katerem ne bo predstavnikov političnih strank, dal veter v jadra strokovnemu in kompetentnemu vodenju zavoda. Spomnili so, da so ves čas opozarjali, da začasno zadržanje zgolj podaljšuje oziroma celo poslabšuje agonijo, v kateri se je znašla javna radiotelevizija. Vseskozi so zagovarjali sprejetje novele, ki so jo nato na novembrskem referendumu podprli tudi volivci, torej naslovniki in uporabniki vsebin RTVS. Zagotovo pa je bil po njihovi oceni najslabši status quo z nejasnimi mandati vodilnih, ki je ta medij potiskal še bolj navzdol v spirali naraščajoče neprofesionalnosti. 

'Konec vpletanja politike v RTVS'

Pred medije so stopili predstavniki treh koalicijskih strank, ki so izrazili veselje in zadovoljstvo z odločitvijo ustavnega sodišča. Kot je povedala poslanka Gibanja Svoboda in nekdanja novinarka na RTVS Mojca Šetinc Pašek, kot ključna vidijo tri sporočila ustavnih sodnikov, med drugim, da zakon o RTVS iz leta 2005 dopušča mnogo večji vpliv politike na imenovanje članov programski svet RTVS, kot ga dopušča novela na sestavo novega sveta RTVS. Pozdravljajo tudi dejstvo, da je ustavno sodišče kot pomembno okoliščino upoštevalo odločitev višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je razsodilo, da je bilo imenovanje generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha na prvem razpisu nezakonito. Ob tem je Šetinc Pašek izpostavila še ugotovitev sodišča, da v aktualni sestavi za zdaj ni mogoče priti do vsebinske odločitve glede ustavnosti novele zakona o RTVS in je tako odpravilo začasno zadržanje. 

Odločitev štirih ustavnih sodnikov po njenem mnenju pomeni, da je prevladal razumen premislek, da ima javnost pravico do objektivne obveščenosti. "Čeprav ustavno sodišče očitno ne bo uspelo presojati v tej sestavi o ustavnosti zakona, smemo reči, da je današnja odločitev štirih ustavnih sodnikov odločitev o zmagi ljudi, ki imajo pravico do objektivne informiranosti v skladu z 39. členom ustave in s tem do javnega medija, ki ga plačujejo, kar so povedali tudi na referendumu." 

Po njenem mnenju gre za simbolno zmago vseh zaposlenih na javni RTVS, katerih agonija opozarjanja na kršitve vseh profesionalnih medijskih standardov od nezakonito imenovanega vodstva in programskega sveta traja že več kot leto dni. 

Spomnila je, da so se v poslanski skupini Gibanje Svoboda prvi dan mandata zavezali, da bodo javno RTVS vrnili stroki, profesionalcem in ljudem. "To je bila naša zaveza vsem, ki so nas volili, in to zavezo uresničujemo od prvega dne mandata naprej." Zagotovila je, da se politika v javni medij ne bo več vpletala. "Politični barbarizem, politični pogrom nad javno RTVS naj se z današnjim dnem konča."

Jani Prednik je v imenu stranke SD povedal, da so zadovoljni, da gre RTVS od tega trenutka naprej po poti depolitizacije. Spomnil je, da so stranke koalicije že v kampanji pred lanskimi parlamentarnimi volitvami obljubile depolitizacijo RTVS, a so se v zadnjem letu soočali s številnimi ovirami opozicije. "Politika se v RTV ne bo več vtikala. Od tega trenutka naprej pričakujemo, da bo RTV samo rastel, da bodo vsebine boljše in bolj bogate, kot so bile doslej, posledično bo boljša tudi gledanost. Da gre RTV po poti stare slave, kjer bodo naši državljani objektivno obveščeni tudi o morebitnih kritikah na naš račun in ne na način kot sedaj, ko si je trenutna opozicija RTV uzurpirala in seveda kritik na njihov račun ni bilo."

Matej T. Vatovec pa je v imenu Levice dejal, da se je agonija na RTVS začela pred tremi leti, ko je Janševa vlada začela s prevzemom javnega servisa, in se danes končuje. Kot je dejal, je ta odločitev pomembna za vse, ki so v zadnjem letu trdo delali za to, da se ta javni servis osvobodi vseh političnih pritiskov. Gre za znak zaupanja in trenutek veselja za vse zaposlene, ki so neumorno opozarjali na vse nepravilnosti, ki so se na RTV dogajale, stavkali in poskušali dopovedati tem, ki so nasilno prevzeli vajeti, da se na tak način ne da. Je tudi priznanje vsem, ki so v referendumski kampanji prispevali podpise podpore, in vsem, ki so na referendumu podprili zakon.

"Danes je trenutek, ko lahko novi svet zavoda začne dihati s polnimi pljuči in da vsi, ki ustvarjajo vsebine na RTV, počnejo tisto, za kar so poklicani, brez kakršnih koli pritiskov politike. Danes je dan, ko lahko vdihnemo in gledamo naprej, kako bo RTV spet zaživela kot polnopravni oz. čistokrvni servis, ki bo za vse gledalce, ne samo za točno določeno skupino," je še dejal. 

Klakočar Zupančičeva: Zmagalo je varstvo človekovih pravic

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je kot zastopnica stranke v postopku pred ustavnim sodiščem pozdravila odločitev sodišča. Kot je navedla, ustavno sodišče pri odločanju tehta med različnimi človekovimi pravicami in odločiti se mora za tisto, ki je močnejša. "In v tem primeru je po mojem mnenju močnejša pravica javnosti do objektivne obveščenosti."

Spomnila je, da današnja odločitev ustavnega sodišča ni dokončna, na to bomo verjetno še čakali nekaj časa, ker samo ustavno sodišče ugotavlja, da nima zahtevane večine za ugotovitev protiustavnosti izpodbijanega akta, torej novele zakona o RTVS. "In zelo modro so se ustavni sodniki pri svoji odločitvi naslonili na primerjalno pravno ureditev, in sicer nemško ureditev, ker pač naša zakonodaja ne ureja primera, kakršen se je zgodil sedaj na ustavnem sodišču, in sicer da kadar ni zahtevane večine za ugotovitev protiustavnosti akta, potem ta akt ostane v veljavi," je dejala predsednica DZ, sicer pravnica in nekdanja sodnica. Ustavno sodišče je to apliciralo na začasno zadržanje, novela pa tako ostaja v veljavi.

Izpostavila je, da se s tem ne uveljavlja zgolj volja zakonodajalca, ampak tudi volja volivcev, ki so zakon potrdili na referendumu.

Svojo odločitev so ustavni sodniki podkrepili še z enim zanjo zelo pomembnim argumentom, in sicer s sodbami sodišč o nezakonitem imenovanju Graha Whatmougha ter nezakoniti razrešitvi Gorščakove. Tako predsednica DZ ocenjuje, da je šlo za edinstven primer in modro odločitev ustavnega sodišča, pri čemer pa opozarja, da bo seveda nekoč "moralo ustavno sodišče odločati o skladnosti tega akta z ustavo, ampak za sedaj je tako".

"Odločitev seveda sprejemamo, jo spoštujemo, smo z njo zadovoljni in si želimo, da RTVS znova zasije v svojem sijaju, da se vrne objektivno in strokovno poročanje in kot nekdo, ki zastopa stranko v postopku, tudi sprejemam to odločitev kot pravično, pravilno, zakonito in ustavno," je sklenila.

"Z uveljavitvijo novele se politika umika iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija, zaposlenim pa se daje potrebno avtonomijo," je v prvem odzivu zapisal predsednik vlade Robert Golob. Umik politike iz RTVS je nujen za izvajanje temeljnega poslanstva RTVS, poleg koalicije pa so se zanjo zavzeli tudi državljanke in državljani, ki so novelo zakona lani podprli na referendumu, je še spomnil.

Predsednica Nataša Pirc Musar je ustavno sodišče predhodno že večkrat pozvala, naj čim prej sprejme končno odločitev v zadevi RTV in ta poziv ohranja, ne glede na danes sprejeto odločitev. "Današnjo odločitev predsednica pozdravlja in vse poziva k njenemu spoštovanju. Sprejeta odločitev namreč omogoča začetek konstituiranja novega sveta RTV, kamor je predsednica že predlagala kandidatko in je po njenem mnenju prvi korak k stabilizaciji razmer na RTV Slovenija. Predsednica apelira na vse, ki so vključeni v proces konstituiranja novega sveta, da se postopki izpeljejo nemoteno, skladno z novim zakonom, sklepom ustavnega sodišča in v duhu spoštljive medsebojne komunikacije," so sporočili iz njenega urada.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko po odločitvi ustavnega sodišča pričakuje, da se bodo na RTVS po enoletni agoniji začele urejati napete razmere. RTVS je javni medij, ki lahko svoje poslanstvo opravlja le ob zagotovljeni avtonomiji ter neodvisnosti novinarskega in uredniškega dela, je poudarila. Ministrica zdaj pričakuje, da se bo na RTVS v skladu s postopki konstituiral novi svet, nato pa da bodo stekli postopki za imenovanje nove uprave, je dejala v izjavi za medije. "Nato se mora začeti proces urejanja stanja na RTVS, torej dialog z zaposlenimi. Vsa opozorila, ki so jih dali v svojih stavkovnih zahtevah v zadnjem letu, morajo sprožiti razpravo in urediti delovne pogoje za neodvisno delo novinarjev, urednikov in avtonomijo našega javnega medija," je poudarila. Spomnila je, da je bila novela zakona v DZ potrjena lansko poletje, pozneje pa so spremembe na referendumu večinsko potrdili tudi volivci. Na vprašanje, ali bodo na ministrstvu v kratkem šli v celovito spremembo zakona o RTVS ali bodo čakali na dokončno odločitev ustavnega sodišča, je odgovorila, da se morajo najprej urediti razmere na RTVS, pozneje pa so mogoče tudi spremembe, o katerih že razmišljajo in so jih že napovedali. 

Da uveljavitev zakona pomeni umik strankarske politike iz RTVS Slovenija, so sporočili tudi iz ministrstva za kulturo. Država je dolžna poskrbeti za avtonomijo in pogoje za delo na javnem medijskem servisu, kar je po mnenju vlade tudi temeljni namen novega zakona: zagotoviti institucionalno in programsko avtonomijo RTVS ter zaščititi novinarsko in uredniško neodvisnost. Šele takrat bo RTVS dejansko postala javni in ne državni medij, v rokah strankarske politike, so še dodali.

Oglasil se je tudi bivši premier Janez Janša, ki pa je zapisal, da ustavno sodišče očitno "ne obstaja več". "Lahko izbrišete profil. Zadošča profil vlade," je zapisal in dodal, da "lahko odslej vsaka vlada s svojim zakonom po svoji podobi osvobodi RTVS". 

Cerar: Situacija kaže na notranjo blokado ustavnega sodišča

Da je odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi zadržanja novele zakona o RTVS procesne narave in ni vsebinska, kar kaže na notranjo blokado sodišča, pa je za dejal ustavni strokovnjak in nekdanji premier Miro Cerar. Kot je ocenil, ravnanje ustavnih sodnikov nakazuje, da vsebinska odločitev še sledi. "Očitno je sodišče presodilo, da bo manjše zlo, če v sedanji situaciji odpravi zadržanje novele, kot pa, če pri njem vztraja. Zaradi izločitve dveh ustavnih sodnikov ter zaradi izrazito različnih pravnih pogledov je ustavno sodišče v notranji blokadi in še ni sposobno sprejeti vsebinske odločitve glede ustavnosti izpodbijanih določb zakona."

Tudi ustavno sodišče je namreč v današnjem sklepu zapisalo, da ni mogoče izključiti niti, da bi odločitev lahko sprejeli šele s (prvo ali naslednjimi) spremembami sestave sodnikov ustavnega sodišča. "To je precejšen odstop od prvotne napovedi samega ustavnega sodišča, da bo zadevo obravnavalo in rešilo absolutno prednostno, pri čemer se je tako le podaljšala nevzdržna situacija na javni radioteleviziji in v zadnjih mesecih krepila razgreta javna razprava," je dodal.

Kot zaskrbljujoče je označil to, da dva sodnika pri glasovanju nista sodelovala. "To je v nasprotju z naravo sodnega in ustavnosodnega odločanja, hkrati pa je tudi v neskladju z izrecno ureditvijo v zakonu o ustavnem sodišču, ki določa, da se sodniki pri odločanju ne smejo vzdržati glasovanja. To po njegovih besedah kaže na "izredno zaostrenost notranjih razmer na ustavnem sodišču". "To po mojem mnenju terja tudi resen pogovor znotraj sodišča. Nekdo bi moral prevzeti odgovornost, da se take stvari dogajajo," je prepričan. Nesodelovanje pri odločanju sicer ni nekaj, kar bi "zahtevalo zelo dramatične ukrepe", je dodal Cerar. Normalno bi bilo, da so ustavni sodniki to sposobni razčistiti oziroma urediti sami med seboj.

Kot je še poudaril, razume zahtevnost in večplastnost obravnavane teme, a bi morali biti ustavni sodniki po njegovem mnenju kos tudi tako zahtevnim situacijam. "Ustavni sodniki so strokovnjaki, ki so bili na ta položaj izvoljeni ravno zato, ker naj bi premogli nadstandardni občutek za odgovornost do pravne države in do varstva integritete ustavnega sodišča," je dejal.