Kot je po srečanju dejal Rupel, so na pogovorih pozornost posvetili predvsem reformi Varnostnega sveta ZN in tudi drugim problemom, ki so del Ananovega paketa reform. Med njimi je predlog reforme Komisije za človekove pravice, ki predvideva, da bi sedanjo komisijo zamenjal Svet za človekove pravice, je dejal. Ahern pa je dodal, da je sicer eno ključnih vprašanj njegove misije zagotoviti znotraj Evropske unije čim večje soglasje glede celotnega paketa reform.
Rupel je tudi menil, da pomeni reforma ZN eno od velikih sprememb današnjega časa. Vse mednarodne organizacije, OVSE, EU in Nato, so sredi spreminjanja, ker so to organizacije, ki so nastale v drugačnih okoliščinah. ZN so nastali sredi izidov druge svetovne vojne in po 60 letih je nastopil čas za reformo, je dodal slovenski zunanji minister.
Ahern trdno verjame v reformo
Odposlanec generalnega sekretarja pa je povedal, da njegov cilj obiskati čim več prestolnic in tako kot ostali odposlanci promovirati Ananov paket reform, zatem pa generalnemu sekretarju poročati o odzivih. Sicer pa je po Ahernovih besedah mogoče reči, da vlada v Evropi visoka stopnja soglasja glede ključnih točk reform.
Ahern, ki po lastnih besedah trdno verjame v reformo ZN, je dodal, da je bilo lepo slišati pozitivne Ruplove odzive glede reforme ZN. Ob tem ga je kot predsedujočega OVSE pozval, naj svoje vloge ne izkoristi le za pogovore o reformi OVSE, pač pa tudi za poudarek o pozitivnih vidikih reforme ZN.
Kar zadeva najbolj občutljivo vprašanje, reformo VS ZN, Slovenija po Ruplovih besedah podpira "predlog A v nasprotju s predlogom B". "Mislimo, da je ta bolj uravnovešen, čeprav smo se strinjali, da bo zelo težko priti do sporazuma o tako zelo veliki organizaciji kot so ZN glede predlogov za VS ZN," je povedal Rupel.
Anan za več članic VS ZN
Anan v predlogu reform med drugim predlaga povečanje števila članic VS ZN s sedanjih 15 na 24. Po prvem predlogu bi se VS ZN razširil s šestimi novimi stalnimi članicami brez pravice do veta ter tremi dodatnimi nestalnimi voljenimi dveletnimi sedeži. Po drugem modelu pa bi bil VS ZN še bolj spremenjen z novo kategorijo osmih voljenih sedežev za štiri leta in obnovljivim mandatom ter enim dodatnim nestalnim sedežem za dve leti brez pravice do ponovne izvolitve. Za stalni sedež v razširjenem VS ZN si med drugimi prizadevajo Indija, Japonska, Nemčija in Brazilija.
V zvezi s širitvijo VS ZN je Rupel omenil, da se Sloveniji v okviru EU zastavlja vprašanje, kako sicer zagovarjati predlog, da bi kar tri članice EU bile stalne članice razširjenega VS ZN.
Generalni sekretar je v svojem načrtu predvidel tudi reformo Komisije za človekove pravice, ki predvideva, da bi sedanjo komisijo zamenjal stalni Svet za človekove pravice. Kot je dejal Rupel, se je komisija v preteklosti soočila z več kritikami, Anan pa je tako predlagal "ožji svet, ki bi za članstvo vseboval pogoj dobrega spričevala na področju človekovih pravic".
Po besedah slovenskega ministra se vrsta sprememb, ki jih predlaga Anan, nanaša tudi na vprašanje varnosti in novih varnostnih groženj. V zvezi s tem sta z Ahernom govorila o konceptu odgovornosti za zaščito, pri čemer je Rupel dodal: "Te novosti se nam zdijo posrečene." Slovenija pa bo, tako Rupel, sicer imela nekaj težav pri izpolnjevanju nekaterih zahtev, ki se nanašajo na povečanje razvojne pomoči.